Živiš svoje življenje...

Dovolj mi je, da glas slišim, ne z neba, tvoj nežni, vabeči glas, po njem vem, da si tam, da živiš svoje življenje skoraj zase, živiš za njih, za naju, samo da si tam; v svojem svetu temnega gozda, šumenju potoka, gora se upiraš, s teboj sem takrat, ko rabiš, takrat, ko kljubuješ samoti in se boriš za življenje kot obsojenec po bičanju; vem, da sem sebičen, da sem egoist, ker te zase želim, ker te iščem, takrat sem morda preveč posesiven; dovolj, čisto dovolj mi je takrat, ko z nočjo pridejo sanje in si v njih, del njih si, in zjutraj, ko me glas, tvoj SMS prebudi, vem, da tam nekje srce bogato tudi zame živi.