Ko še lunca joče...
Veter, šum potoka, dušil je besede najine, tvoje, ko rekla si: »Vse me boli od ljubezni, od njih, od tebe.« Še luna na nebu je jokala, se smejala, je gledala mene? Bilo mi je tako hladno,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Veter, šum potoka, dušil je besede najine, tvoje, ko rekla si: »Vse me boli od ljubezni, od njih, od tebe.« Še luna na nebu je jokala, se smejala, je gledala mene? Bilo mi je tako hladno,…
Spet češnje cvetele so v maju, Stotero je pesmih, njih cvet, A kdaj bo cvetela za naju, Predaleč odšla si v svet... Ko nežno bo cvetje medilo. In veter pomladni zavel, Polahno se v noč bo…
99 Vijolico predrzno sem oštel: zakaj ukradla si svoj nežni vonj, ljubka tatica, moje ljubezni Dihu? In purpurni sijaj, ki kakor poltprekriva tvoja mehka lica, v ljubezni žilah si si…
Odkar Sodnik in moj Gospod preroško dal mi je vsevednost, razbiram v vseh očeh povsod Le zlobnost, grešnost in ničvrednost. Ljubezni sem učil ljudi, resnico čisto sem oznanjal, a name so…
"Vi" hladni za prisrčen "Ti" pomotoma je zamenila in polno jasnih melodij v ljubeči duši mi zbudila. Zamišljen ves stojim pred njo, v nje lice zatopljen po sili, in govorim: "Kako "ste"…
Prisluhnil pesmi, mlinu sem na reki Muri Kakor šum deroče reke zapoje v nočni uri,.. da pesem neizpeta mi najljubša ne usahne, Ko zrnje pšenično življenje spet mu jo vdahne... Že vreče moke…
Človek in pes... V trenutku nemoči I Iz njegovi oči je sijalo sovraštvo, Z vsako kretnjo je hotel pokazati nestrinjanje. Bolj sem se odmikal, bližje mi je bil, Nekaj med neprijaznim, strah…
Leto je tako dolgo pa vseeno mine... poezija pa tako kratka, traja pa večno...
Misli so zložene v prostoru. Omara je že polna papirja, v predalih so sipine školjk, ki jih je napljuskalo morje. Bisere pa imam okrog vratu. Zategujejo mi izdihe. Na mojem stolu so…
Pojdiva tja, do linije tanke, kjer se ljubita, stikata nebo in zemlja, kjer počiva mavrica nebeška, tam je zaklad, tja, kamor sonce in luna hodita spat, tja, kamor se meglice razpršijo v…
V odsevu okenskega stekla je videla krošnjo svoje duše, ki je segala do polovice pritličja. Na sosednji hiši je zagledala plezalko na oknu še višje, ki se je snubeče spuščala navzdol. Na…
V sobici podstrešni, hiše, ki že več to skoraj ni; miza robata, na njej prazna "flaša" na sredini, konzerva ribja, kos belega papirja, popisan ni, postelja izmučena v kotu, na njej jaz in…
Tvoj vonj, cvetje, vlaga v zraku, mi nosnice širijo, polnijo vene, srce, lebdim nad teboj, želim si te, kot metulj nektarja, polno sonca, cvetja v maju. Klečim med rožami v rosi jutranji,…
Stojim sam na koti A..., brez tebe breznu, jaz, ne vidim dna, sled tvoja se izgublja v megli hladni, ne vidim te, vem, te ni, odšla si, odeta v moč svojo, pustila mene si in sledi. O veter…
Za trenutek, ki nevem če traja, ali sploh obstaja Odmaknjeno...zamaknjeno, kot visoke meglice ob gorah, vse višje...in tišje, pozabim zaznavo... Obstajam? Porajam se v plesočem ritmu,…
Ko klije znotraj in je duša senčnato prekrita z golim vejevjem in suhimi listi, jo obletavajo črne vrane. Tedaj se spomni, da je znotraj tebe tudi oder in na njem orkester, ki čaka za zamah…
Razpoka na stropu moje male sobice reži, kot rana v mojem srcu, v prsih, me muči, ugonablja, mori. Mi spati ne da, iz sna me prebuja, boli me, iz nje krvavim, jočem, tulim, vročičen se z…
Glej, tu sem, prinesel sem ti rož. Tistih, ki jih imaš rada, Takšnih, ki me spominjajo, Na najino prvo srečanje, Nasmeh, ki si mi ga poklonila, Takrat še nisi imela vtkanih srebnih las...…