M. Lermontov (1814-1841) "Prerok"

Odkar Sodnik in moj Gospod preroško dal mi je vsevednost, razbiram v vseh očeh povsod Le zlobnost, grešnost in ničvrednost. Ljubezni sem učil ljudi, resnico čisto sem oznanjal, a name so planili vsi, svet s kamenjem me je preganjal. S pepelom glavo sem posul, berač zapustil svet zlagani; zdaj sam živim v puščavi tu, in kakor ptice Bog me hrani. Sledeč zapovedim Boga, mi je zverjad v puščavi vdana, posluša radostno z neba me zvezdic množica prižgana. Če kdaj pustim svoj sveti mir in kradoma hitim skoz mesto, že starcem se zbudi prezir, otrokom kažejo na cesto: "Poglejte, tu je nauk za vas! Ni maral nas, ošabna reva; bedak prepričeval je nas, da Bog po njem se razodeva. Le ga poglejte: razcapan, sestradan je in ves nečeden; bledičen, mrk in ves je beden, od vseh ljudi zaničevan!" Ps. Prerok ne najde časti v svoji domovini... Kaj pa danes? Upam, da "zrcalce" se je končno obrnilo... VVV