Spet češnje cvetele so v maju, Stotero je pesmih, njih cvet, A kdaj bo cvetela za naju, Predaleč odšla si v svet... Ko nežno bo cvetje medilo. In veter pomladni zavel, Polahno se v noč bo stemnilo, Ob sebi bi rad te imel... Saj vem da še čakaš na mene, Tvoj glas tega skriti ne zna, Si roža ki nikdar ne uvene, Ki željo le eno ima... Z nežno te roko bom božal., V objemu poljubil te bom, Kot češnja v prelepa v maju, Kjer rodni tam daleč je dom... Mi roko podala boš tvojo, Začutil ob sebi te bom, Zvestobo obljubljaš mi svojo, Te nikdar zapustil ne bom... Jože.k
#Poezija
Češnje cvetijo...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Žal sem pri prepisu napravil napako...svojo...ne svoj...mi je zelo žal, se opravičujem...predzadnja vrstica...
Jože.k
Jože k. čestitam ti za pesmico, je ta prava spomladanska. Poznam te občutke, zato piševa, ti in jaz, slično duševno globino. Imava, imaš, rad naravo, se vračaš k njej, v njej živiš za njo.
lp, fp-Kanika
Popravljeno
Pravzaprav sem jo že napisal pred časom, danes pa pri svoji inventuri ugotavljam kaj in kako.Res je, najini občutki so kar enaki, piševa pa v svojem stilu.Sicer pa prebiram tudi tvoje in lahko rečem, da mi ugajajo, po svoje so zelo tenkočutne...
Lep pozdrav z najlepšimi željami...
Jože
Le kako ti kar tako rata. Znaš ganiti in prisiliti človeka k razmišljanju. Bravo! Drugega ne morem reči, včasih se mi zdi, da je preveč besed - potem - odveč.
Pozdrav, Desiree
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
W. Shakespeare Soneti
