Spomin na ljubezen

Razpoka na stropu moje male sobice reži, kot rana v mojem srcu, v prsih, me muči, ugonablja, mori. Mi spati ne da, iz sna me prebuja, boli me, iz nje krvavim, jočem, tulim, vročičen se z njo prebujam. Razpoko na stropu sem popravil, polepil, a v prsih, njo bo čas zacelil, nevidno, nebolečo, bom nosil dalje v srcu. V spomin na ljubezen, na njo, ki sem jo ljubil, občudoval, videl angela v njej, boginjo, razpoko na duši bom nosil, z njo v srcu zaspal. _________________