Pogrešam te
Povej, če se povzpnem do roba neba… če sanje svoje zavijem v oblak meglen in se ustavim tam kjer se korak konča me boš videl, boš prišel do mene tja? Vprašam te, me boš prepoznal po očeh…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Povej, če se povzpnem do roba neba… če sanje svoje zavijem v oblak meglen in se ustavim tam kjer se korak konča me boš videl, boš prišel do mene tja? Vprašam te, me boš prepoznal po očeh…
V ritmih z zamahi obloženih jesenskih vej je naseljena večnost sužnjev časa, ki tkejo šive dolgočasja in silnice duha se valijo po suhi rečni strugi. Z očesom veslajo in drsijo nevidni…
Pesniki veliko pesnimo in objavljamo. Bolj malo se pa pogovarjamo o pesništvu. Všeč so mi bile misli o tradiciji in individualnem talentu znanega angleškega pesnika in esejista Thomasa…
Vsakič, ko prižigam lučke, plamen me spominja nate... Vedno, ko cvetove trgam, v šopek jih povežem zate... Ko se tvojih rok dotaknem, zdijo se, kot da so zlate... Ti iz ene same ptice znaš…
Spomin... Vse, kar ostane je le spomin... Na srečne, na nesrečne dni. Spomin je le, spomin, ki ne skopni. Vse raste in odhaja in spreminja se in mine... In na koncu ostaneš sam s seboj in…
Ptica z modrimi krili preletava obalo... dan je lep in sonce se prijazno smeje... oglašanje galebov je pesem... in se sklada s pesmijo valov... mogočni in peneči... se dvigajo v više in…
In pravim ti,znova, ne skrbi, vse je v redu, vode so mirne in modro je nebo... Odsev je jasen, slika poznana... Kako le, lahko rečem, ti to ali ono o vsem, kar je, ko morda niti ni... ne…
Moje ime je Introjekcija... v psihi tistih, v katerih prebivajo živi vtisi, katere sem tam zapustil... Moj jaz je neresničen ravno zaradi tega; je le nevidna duhovna resničnost...…
Kri po žilah kroži, val čustev se v meni sproži, čutim, ljubim in želim, a vendar kot tujec živim. Tujec v telesu tem, ki počasi me zapušča, vero in upanje mi pušča, da z vami bom ostal,…
Ko besede zlagam v razsežnosti pomena, z lahkoto se dotikam pekla in nebes, se v trenutku misli združijo, kot ena, nepojmljivo včasih, skoraj, da ni res. Ko pa misli izbirajo besede zate,…
Rasla jablana na mojem vrtu... Močno korenine v zemljo je uprla. Širila mogočno deblo, ponosno veje je v nebo razprla. Brste je odpirala počasi, list pri listu-glej med njima cvet! Nežno…
Zemlja, s soncem obsijana, polna cvetja in zelenih trav... Ni nikjer na svetu take, s srcem sem te in očmi zaman iskal! Sem prebrodil mnoge reke in se vzpenjal na vrhe, gazil skozi žitna…
Ko se izmeriš v kavni žlički in ko vidiš, kakšna gneča je okrog tvojih ust in kako radi bi použili tisto v kapljicah neizrečenega, ki išče pot do srca. Ne vem komu se zahvaliti za barvne…
Za vse kar si in kar morda še postaneš. Za vsak dotik srca, ki mi pomaga v noč poleteti. Tišino ljubezni in krvavo solzo, ki jo znaš sprejeti. Za vse kar pričaraš na poti do Sonca v objemu…
Vzela si pa nisi dala, odmeva v duši, tvoj oprosti, hvala. Dal sem pa nisem nič zahteval, v bolečini, o ljubezni sem prepeval. Daleč sva, vsak na svoji strani, ljubezen umira sama, nihče je…
Blizu je dan, ko ti bom lagal, prihaja noč, ko bom srce izdal. Tvoje oči pehajo me čez rob, padam iz objema, kot prestreljen golob. Ne verjemi, ko v soju sveč, povedal bom, da te ne ljubim…
Tvoje srce z utripi govori, da lažejo ti usta in varajo oči. Tvoji dotiki mi mahajo iz sanj, ljubezen je v srcu a ne spustiš me vanj. Tvoje besede v duši pečejo, upanje teptajo, življenje…
Tipam mrak, ogrnjen s senco in prenapetim jadrom beline. Sledim stopinjam v pepelu. Skozi prisotnost negibnega in nespečnost v brezglasnosti. Vsi smo pepelnati. Pred nami stojijo visoke…