Povej, če se povzpnem do roba neba… če sanje svoje zavijem v oblak meglen in se ustavim tam kjer se korak konča me boš videl, boš prišel do mene tja? Vprašam te, me boš prepoznal po očeh odgrnil v tišino povite besede naju dveh rešil me trnja in prijel moje krvave dlani pobožal spet lice in obrisal solza sledi...?
#Poezija
Pogrešam te

Skupnost Pozitivk
Komentarji
10Nuška! :)
Res si Nuška. :) Nosimo te v srcu, ob tebi občutimo toplino, torej si dar vseh nas. Hvala, ker se razdajaš in hvaležna sem, ker to zmorem prejeti. ;) Lepe so tvoje pesmi, ki zrcalijo tvojo dušo. ;)
Lep pozdrav!
Mirjana:)
Vse povedano, hvala enako tudi tebi nazaj:)
Lep pozdrav Nuška!:)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Veš, včasih, ko se me nekaj res dotakne, ne vem točno, kaj bi napisala. Vem pa, da nekaj moram, da boš vedela, da mi je res všeč. Torej , sem brez besed... Ganjena.
Ja, res je...ostati brez besed, ganjen biti, to je ob tvojih pesmih običajna reakcija nas, ki te beremo, drugače ne more biti...
Čestitke :)
mark
Platana in Mark:)
Res je bolj otožna pesem tole in tudi sama kadar preberem kaj podobnega težko s pravimi besedami pristopim zraven. Vendar tudi to je del nas, naši spomini in tudi dnevi so bili takšni... Hvala vama za lepe besede in vse enako lahko vama rečem nazaj:)
Pozdravček od Nuške:)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Res je bolj otožna pesem tole in tudi sama kadar preberem kaj podobnega težko s pravimi besedami pristopim zraven. Vendar tudi to je del nas, naši spomini in tudi dnevi so bili takšni... Hvala vama za lepe besede in vse enako lahko vama rečem nazaj:)
Otožnost je pesnikovo ogrinjalo in greje le pesnika, ko je v svojem zanosu, ostali, razen drugega pesnika, tega občutka ne poznajo in otožnost nikoli ni enaka pesnikovi otožnosti.
Spomini so del človeka, vendar ne pesnikovi spomini, kateri so del Univerzuma, in celo davna pesnitev ima lahko sveže sporočilo, lahko obdrži obliko in emocije, ob tem pa je lahko nosilec povsem novega sporočila nekomu iz sedanjosti, z enakimi besedami in emocijami prenesen pomen novemu vzročnemu elementu :)
Nuška, lahko te hvalim ob vsaki pesmi, pa ne bo nič preveč, kajti zares dobro pišeš in priznanje je na mestu.
Drži ja, pesmi so večne, torej so sporočila lahko sveža. To imaš prav, pesem lahko podoživljamo večkrat.
p.s. nikar me tako ne hvali, sem samo Nuška:)
Pozdravček še enkrat od mene:)
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Nuška
Bom, če le mi dovoliš...
Izsušil solzo ti z oči,
Pobožal lice in pregnal skrbi,
Kakor ti si večkrat mi...
Bom, če le mi dovoliš...
Prišel do tebe tja,
V sanje, do roba neba,
Skupaj zrla bova zarjo sonca...
...Bom, če le mi dovoliš...
Lep pozdravček, Aljaž
---
You don't know me, you don't know me at all...
Aljaž,
Če si enkrat v mojem srcu doma
nimam ti več kaj dovoliti,
vse kar si in kar nisi, znam vzljubiti.
Solze so se medtem posušile,
za seboj lepe spomine pustile
na vse tiste dni ko si ti jih brisal mi
in zato še enkrat hvala TI.
In kamorkoli greš in kamorkoli bom odšla
del mene bo v tebi in del tebe v meni doma.
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Aljaž:)
Bom, če le mi dovoliš...
Izsušil solzo ti z oči,
Pobožal lice in pregnal skrbi,
Kakor ti si večkrat mi...
Bom, če le mi dovoliš...
Prišel do tebe tja,
V sanje, do roba neba,
Skupaj zrla bova zarjo sonca...
...Bom, če le mi dovoliš...
Krasno, Aljaž :)
Sicer pa v ljubezni ne gre ničesar izprositi, ker je ljubezen muhasta in nemudoma, ko ljubljena dobi občutek, da ji nekdo pripada brezpogojno, se izgubi ves čar lova in poskusov obdržanja. Čemu neki, če ta je kadarkoli na dosegu?
Malce hudomušno, vendar preverjeno ;)
Čestitke za pesem, Aljaž :)
mark
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Zasede medu
