In pravim ti znova

In pravim ti,znova, ne skrbi, vse je v redu, vode so mirne in modro je nebo... Odsev je jasen, slika poznana... Kako le, lahko rečem, ti to ali ono o vsem, kar je, ko morda niti ni... ne vem, si pa želim v svoji imaginani strukturi meni lastnega sveta... Naj bo, torej, v redu in vzemi besede tako, ne reci, prosim, drugače, če misliš tako... in reci drugače, če ne misliš tako... V trenutku, ki je, ostane tako... V tistem, ki pride, ne vem, povej mi, morda rajši ne, kajti ta je, ki je, trenutek, ki pravi, govori, kriči in joče... v meni... Vendar tega ne veš, kako neki bi lahko, ko pa vztrajam v tem dragocenem trenutku, ki je tu...in vztraja sam na sebi, ...ja... Ne govori, le glej, prestrezi moj pogled in povej le tisto, kar vidiš... v mojih očeh... Trenutek je ta, ki je, naslednji ne šteje... Ne morem in ne želim