Pesem življenja
Ko hodiš po poti, brez luči.. Gledaš in iščeš ljudi.. sam si v temi. Ko ležiš pred spanjem čisto sam.. Misliš si, zakaj? Kaj si delal tam? Kdaj je bilo? tedaj? Ko sanjaš med spanjem, sliši…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Ko hodiš po poti, brez luči.. Gledaš in iščeš ljudi.. sam si v temi. Ko ležiš pred spanjem čisto sam.. Misliš si, zakaj? Kaj si delal tam? Kdaj je bilo? tedaj? Ko sanjaš med spanjem, sliši…
Si kot zvezda v vesolju.. brez tebe vesolje ne bi tako žarelo. Si kot zrno koruze.. brez tebe bi bila koruza neokusna. Si kot delček mozaika.. brez tebe mozaik ne bi bil celota. Si kot…
Zaspi, astralne oči odpri, v moje se zazri, ki gledajo te, ko telo ti spi. Primeva se za roko in odletiva v nebo. Pred noč, skozi oblake, za soncem, da ga dohitiva.
V globino duše bom pogledal, ko se ne bom več bal. Skozi tvoja usta bom govoril, gledala boš skozi moje oči. Karkoli, naokoli, nič ne bo več važno, le eno, združeno, ti in jaz.
Zaplezan, izgubljen nekje v previsni steni, ki vodi do tvojega srca. Sreča se obrne, se v bezizhodnost spremeni, kar jezik ne more, duša govori. Blizu si, pa vendar daleč, čutim te a te ne…
Zaspi, naj ogenj dogori, sladko sajnaj, naj te veter ne zbudi. V sanjah vse težave, spremenijo se v radost, globoki mir, tvoj spremljevalec, Bog v duši, dragi gost. Glas, notranjega vesolja…
Srebrne breze v mesečini šelestijo, drobni biseri v toplem vetru po tvoji koži se bleščijo. Hladna lepota se v rosni travi mi predaja, prosim nehaj z teatrom, drgetanje v prsih te izdaja.…
Živim. Rešila sem se bolezni sužnjev spon.. Diham in čutim vonj pomladnih trav vidim regratove lučke, in ko pihnem vanje »padalci »odlete in seboj mojo bolezen odnese. Vstajam. Počasi, in…
Nabrekla voda, figurice paglavcev, v svoji sluzasti lupini gnijoči škržatje, izkrivinčeni črvi, zgladeno blato, zaspanost in poveličanost, odskok mrtvega komarja, prepitega s krvjo od…
jezdec noči odpre svoja vrata prižge modro zvezdo razjasni nebo odpre svoja vrata ujame neskončnost v sanjsko čarobnost odpre svoja vrata ognjemet je nebo
Strah je mrzla senca, ki zavleče v mišice se, žile in kosti in povzroča, da telo drhti v nemi stiski, ki boli in peče. Strah je strup, ki sam se vate vsuje, in s tem tvoje misli zastrupi,…
Valovi črnih težkih las, z vso močjo ob stene, iz Tvojih ust prediren glas, oči zelene so koprene... Lok obrvi je napet, je kot struna violine, me ubijaš spet in spet, ko se skrivam Ti v…
Iz paglavca žabica, zelena, rjava.., iz mamice babica, to pot je ta prava.. Iz kalčka drevo, se enako zgodi, saj prav je tako, ga narava zbudi.. Iz sončnega v dežek, z neba se rosi, iz…
Nožice pohitele bi drobne od cveta do cveta, kjer dehteče so rožice rumene, plave in bele. Nožice po prstkih hite prav pride pomoč mamice, ker beli cvet hočem imet, če ne, začnem jaz močno…
Pridi k meni dragi, da nasitim se bližine tvoje, da umiri srce se moje pohiti k meni dragi. Prinesi dan ljubezni mi, da srce napolni se miline, ker vse prehitro mine podaj svoje tople mi…
Srečanje je zame sreča, ko uzrem spet tvoj obraz. Je polna znova moja duša srečnega srca odraz. Poslušam tvoj zvonki glas ne zaznam besed pomen nezavestno mine čas, ljubeč pogled ostaja…
Zapeljuješ me čas, skrit ljubimec v zeleno tihoto! Z žarečim kolesjem svoje osi mi poganjaš misli. Z ognjeno toplokrvno kožo te vonjam in se ne morem načuditi curkom potešitve in presnovam…
Kam piha veter kadar piha v pravo smer, katero vejo bo izbral golob, kdaj luna bo dobila hčer kateri tir pošilja mir, kdaj v zraku obvisi prepir ne najdeš kar iskal boš, ne vzameš kar dobiš