Prisesanim

Nabrekla voda, figurice paglavcev, v svoji sluzasti lupini gnijoči škržatje, izkrivinčeni črvi, zgladeno blato, zaspanost in poveličanost, odskok mrtvega komarja, prepitega s krvjo od štarta k cilju v vsej njegovi cerimoniji brenčanja. Ves njegov spomin na uživanje ob prisesanju na človeško kožo odseva iz nabrekle vode umirajočega blata. Molijo peruti mesarske muhe iz mlakuže in brenčijo nad izleglimi jajčeci. Zasidraj svojega slona človek, v pristan! Kralja velikanov ne izkazuj, kajti njegovi koščeni oklji, ki se obešajo pod rilcem, motijo majhne brezzobe živali. Ne trobi z rilcem na pohodu čez savano, kajti gromki glas bo zbudil brezglasne živali, ki gnijo v nabrekli vodi. Slon v tebi bo žrtvovan mlakuži. Pojdi gniti bolj tja, kajti v nabrekli vodi je premalo hrane in prostora za tvojo živalsko požrešnost.