Zaplezan, izgubljen nekje v previsni steni, ki vodi do tvojega srca. Sreča se obrne, se v bezizhodnost spremeni, kar jezik ne more, duša govori. Blizu si, pa vendar daleč, čutim te a te ne dosežem. Preveč imam te rad, da kline bi zabijal. Bodi srečna med oblaki, ne obremenjuj se z bedaki. Poišči svoj zaklad, ne glej dol, ko padal bom v prepad.
#Poezija
Padec

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Lahko noč
