Strah je mrzla senca, ki zavleče v mišice se, žile in kosti in povzroča, da telo drhti v nemi stiski, ki boli in peče. Strah je strup, ki sam se vate vsuje, in s tem tvoje misli zastrupi, kar spet vzrok je, da se ti zgodi tisto, kar strah k tebi privlačuje. Strah pošast je, ki te prepričuje, da ljubezni ne zaslužiš si, ker neroden si, brez pameti, in ničvreden, kar je še najhuje. Strah je tat, ki mir in zbranost krade, s tem pa reševati ne pusti ti težave, ki te kdaj pesti, pa zato dobi težava mlade. Strah izgine, kadar si zaupaš, ko zaveš se, da si dragocen, vse ljubezni vreden, zaželjen - kot vsak človek! Glej, da ne obupaš! Avtorica: Ljuba Žerovc http://www.modrostizbrane.com
#Poezija
Strah

Skupnost Pozitivk
Komentarji
1Igor, vedno znova me preseneča, kao pretanjen občutek za izbiro slik k posameznim prispevkom imaš!
Vsaj pri meni s slikco zadeneš čisto tapravo atmosfero!
Pa saj to je kot TELE PA TI I JA! -
Oprosti, mal se hecam - mislim seveda na telepatijo!
Prisrčen velikonočni pozdrav
Ljuba
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Hudičevka
