Moje prejšnje ime
Kakšno ime naj dam svojemu novemu rojstvu? Kako naj se otresem teže prejšnjega življenja, ko sem bila cvetoče drevo in sama sebi oče in mati. Stala sem za porušenimi zidovi, med razvalinami…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Kakšno ime naj dam svojemu novemu rojstvu? Kako naj se otresem teže prejšnjega življenja, ko sem bila cvetoče drevo in sama sebi oče in mati. Stala sem za porušenimi zidovi, med razvalinami…
Celice idej imajo svoje življenje in pridobijo duhovni obraz. Ideje imajo svoj vonj po človeku. Svetloba ustvari v njih valovanje in poduhovljene stvaritve nematerialnega sveta. Ideje…
Tam,kjer je nekoč tekla ljubezen Ostala je le še suha struga spomina. Na tebe,ki bila si kot reka deroča. Čista kot biser in kot sonce vroča. Zdaj ,ko ljubezen je odtekla proč Ostal sam sem…
Čez bleda, belo marmornata lica, čez ustnice priprto hrepeneče, čez prsi nežne kakor brst kipeče nenadoma razlije se rdečica. In kot iz ločja švigne plaha ptica, zasije plamen ti v očeh…
Poslušaj, poslušaj to majhno srce, poslušaj, poslušaj, saj lagati ne ve. Želi si ljubiti zemljo, nebo, želi si ljubiti, čeprav ni zlato. Četudi prehodil širni bi svet, še najraje videl tebe…
Nekoč me je peljal moški v udobnem avtu, ko sem štopala od Buj do Ljubljane, zunaj je bil mraz in burja je pihala, v avtu pa mi je možakar govoril o Ljubezni in preživetju; teme so se mi…
svetloba zlata z mavrice sijem razblinim se v nji še ta izpuhti le mir tišina globoka praznina časa ni jaz sem in me ni
Toplota greje najini srci, pokrita sva z odejo ljubezni. Redko se vidita dve mavrici, kako vase složno sta potopljeni. Nič več ni nedosegljivo onkraj, niti vznemirja ne tisto zunaj. Tiho z…
Mozaik bodi, izgubljenih sanj, takrat slišiš ljubezen. Klavdija KIA Zbičajnik
Roka, roko zvije. Bolje vrabec na strehi, kot brez strehe. Osel, gre samo enkrat na sladoled. Zrno na zrno - polnozrnatost. Kjer osel leži, vizitko pusti. Čevljarjeva kobila, je zmeraj…
Srca odprl si za vse nas, Ob tebi krajšamo si čas, Nas hrabriš in bodriš, Članek za člankom podariš. En kraj - za vse ljudi, Veselju nikdar konca ni, Energija pozitivna se deli. Prispevke…
V prsih, kjer se razprostira srce in pokrajina spominov, gori. Zublji so ožgali krošnjo drevesu in sen razcvetelega obraza. Jaz sem se dvigala k luči in se dotaknila sentimenta vesoljne…
(Satira za anonimneže) Ko brez lastnega imena na spomeniku svojega oprsja udariš z jadri po vetru, ki komarju žene krila naprej, me spomniš, da je v Ikarjevem letenju in ožganih krilih…
Kot list, ki vrtinči ga veter Kot bilka nemočna v dežju V objemu tvojem drhtim. Ko si… Le veter sliši Kako v objemu noči ječim. Ko te ni …
lovim nožice zvezd stopam na lunin odsev zbiram okruške rimske ceste sanjam o poletu na Velikem vozu kričim temini oblakov še vedno rišem SONCE..
Misel se razliva po polju skrivnosti…. Išče potke spoznanja Drsi po kraljestvu sivine Utaplja se v reku modrosti Ujame krilo noči…. Diha spokojnost sna Prisluhne nemirnosti reke Preplete s…
S kraj poti Na asfaltno cesto Po hribčku rahlo navzgor Med veliko in malo drevo V ozadju vas s cerkvico Za njo mesto z dimniki Je risba Ki sem jo risala Ko mi je bilo deset Je pokrajina Ki…
Žuboreči potok V zeleni svetlobi Sončnih sladkorčkov Tvoj smeh Iskra na nebu Utrinek sreče Odsev svobode Tvoje oči Gola skala Najvišjega vrha Gladke od božanja Tvoje ustnice