(Satira za anonimneže) Ko brez lastnega imena na spomeniku svojega oprsja udariš z jadri po vetru, ki komarju žene krila naprej, me spomniš, da je v Ikarjevem letenju in ožganih krilih toliko več milnega glasu, kot ga je v sporočilu vetru brez lastnoročnega podpisa. Lahko si še tako cukrast, pentljast ali karizmatičen in si še tako lahko tolažiš s sladkorčki svojo sladkosnedno kri, ne moreš zatajiti samoslepila, da zrak ni prežet z zjedkanim trobentaštvom jecljavega duha, medtem ko pecelj cveti pod vislicami in pod črno kapuco skriva svoje resnično ime. Svojo resnico pokoplješ na prazno mesto z napisom: »Tu počivam jaz Pinko Palinko, sin matere hudičevke, ki je pozabila moje ime." Sentimentalni časi srečnega otroštva, ki lezejo narazen, so mimo. Teren je čist. Nobene sledi ni kdo je bil Pinko Palinkoooooooooooo.
#Poezija
Brez imena
Skupnost Pozitivk
Komentarji
5Hvala za sliko, sedaj vsaj vem kako izgleda Pinko Palinko.
Tatjana
Kako bi pa izgledala Pinka Palinka?
Jaz
Pozdravljena Ljuba,
kot vem je tvoje ime Ljuba Zerovec in nastopaš pod svojim imenom, vsakemu pogledaš v oči, ki mu kar koli poveš.
Pinko Palinko je tisti, ki se skriva pod anonimnostjo in se nima poguma podpisati s svojim imenom in priimkom, ko piše o določenem človeku, ki javno komunicira s svojim imenom. In tem je namenjena satira.
LP Tatjana
Slovenski pregovor pravi: »Vol je vol, če mu tudi roge odbiješ.«
Anonimnež, taki dialogi ti gredo dobro od rok. Da bi se predstavil s polnim imenom pa ne in ne. To je prav zares navadna strahopetnost. Polož pokaže roge, kadar ga nihče ne vidi.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Objem
