#Poezija

Spraševanje

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

V prsih, kjer se razprostira srce in pokrajina spominov, gori. Zublji so ožgali krošnjo drevesu in sen razcvetelega obraza. Jaz sem se dvigala k luči in se dotaknila sentimenta vesoljne duše. Bilo je nocoj, ko sem kot mesečnik zrla v meglo uličnih svetilk in se spraševala, kako je bilo, ko je na tem mestu cvetelo drevo, ki je izgubilo tla.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Brez imena