#Poezija

Moj dom

Mirjana Gabrovec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Poslušaj, poslušaj to majhno srce, poslušaj, poslušaj, saj lagati ne ve. Želi si ljubiti zemljo, nebo, želi si ljubiti, čeprav ni zlato. Četudi prehodil širni bi svet, še najraje videl tebe bi spet. Tu moja je sreča, tu moj je zaklad, tukaj želel bi za vedno ostat.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

danaja...
Pozdravljena, Lea, tako topla je tvoja pesem o hrepenenju po domu in jo berem spet in spet. V teh dneh se vračamo na svoje stare domove, se spominjamo svojcev, ki so odšli… in dom nam daje oprijemljivo zavest o koreninah in preteklosti. Z lepimi željami, Danaja
Mirjana Gabrovec
Odgovor na komentar: danaja...
Danaja Hvala za te tople besede. Pred seboj sem imela prelepo razglednico s konji. Zamislila sem se, kaj bi lahko napisala na takšno razglednico. Ko iz mene pridejo besede, ki si jih prebrala. Nisem imela v mislih tako razkošne vile, ki je podana zraven. Gre za primerjavo človeka z živaljo. Ko bi mi znali biti tako svobodni, brez hrepenenja po zlatu in diamantih, ki pravzaprav nimajo nobene večje vrednosti. Lep pozdrav
Ajda
Odgovor na komentar: Mirjana Gabrovec
drobcena, pesmica...sega globoko, je kot sonce, ki se skriva za oblakom in se plaho spogleduje z opranim jutrom... lp, ajda
Prejšnji članek na to temo

Pravljica