Sestanek

Čez bleda, belo marmornata lica, čez ustnice priprto hrepeneče, čez prsi nežne kakor brst kipeče nenadoma razlije se rdečica. In kot iz ločja švigne plaha ptica, zasije plamen ti v očeh žareče, v kotičkih vlažnih biserov slepeče se solza zasvetlika kot kresnica. Prosojna zdrsne ti z ramen tkanina, pred mano brhka zadrhtiš razkrita, le kodrov svetlih boža te milina. Smaragdna kamna mi pogled slepita, omamna njih skrivnostna je globina; umri z menoj, marchesa Afrodita.