Ti sploh ne veš…
Ti sploh ne veš, da srca mi del odtrgaš, ko - ljubezen moja - mi napišeš, pa zgodovino mojo s tem izbrišeš in sama vanjo se vpišeš, na pol mi dušo vsakokrat prelomiš.., srce mi paraš in ga…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Ti sploh ne veš, da srca mi del odtrgaš, ko - ljubezen moja - mi napišeš, pa zgodovino mojo s tem izbrišeš in sama vanjo se vpišeš, na pol mi dušo vsakokrat prelomiš.., srce mi paraš in ga…
Ko mi je hudo, bele oblake vidim, ko pogledam v nebo.. Nič drugega ni, samo to! Najraje bi uničila čisto vse, ni več moči, da bi živela še. Čeprav svet naprej gre. Ko čutim, da boli, pustim…
Nevidno se je mož postavil ob obok hiše. Opazijo ga le mimokapljajoče kaplje, ki se dotaknejo njegovega zgubanega obraza in se globoko opijejo vanj, kot da že dolgo nebi pil. Ples ga je…
To veselje je bilo dolgo v mraku, nihče ga ni opazil, nihče ga ni videl. Ni bilo niti na zemlji, niti v zraku, ko sem bila neumrljiva kaplja upov. Niti v srcu ni cvetela akacija belih…
Ko te Sonce poboža, da odpreš oči, in ko ti veter razmrši lase. Se zaveš, da moreš odpreti dlani, jih podariti drugim, jim dati vse. Ko nežna melodija do tvojih ušes priplava, ali me lahko…
Hvala, ker si mi dovolil, da sem te spoznala. Hvala, za vsako lepo jutro, ker si me pozdravil z nasmehom. Hvala za vsak dotik. Hvala, ker si vedno bil to kar si. Hvala, za vse iskrene…
Jesenske barve se nežno zlivajo, v sebi vso zgodbo poletja skrivajo. Lepe zaradi vsega, kar se je zgodilo, pričakujejo tiho zimsko idilo. Rumena, oranžna, rjava, rdeča, ena od druge se zdi…
Razpočila se je na vzmeti ure. Razkošatila se je svojevoljna minuta pod urinim kazalcem. Lokostrelec z neba je meril v razkuštran in zaspan trenutek oči in čakal, da se bo zgodilo. Vsaka…
Ko hodiš po temi, na koncu tunela zagledaš majhno luč. Ko sam si in nič ni, veš da nekdo s teboj je, ti daje ključ. Ključ, ki odklene vrata vsa, odpre tudi tista napačna, ključ, ki ti daje…
Oktober je in spet jesen in moja bukev zdaj žari od jutra do večera. Sonce je vse nižje, zlati hribi in zaton ognjen mehko pada, pada... Poln sem jeseni. V dolgih sencah kratkega popoldneva…
Vrata knjige so se mi za hip odprla in moja zavest je vstopila med liste in tista znamenja, ki puhtijo kisik, da sem lahko mirno dihala. Predivo mi je omogočilo neskončne možnosti, kot gora…
Zdaj končno sem spoznal tvojo skrivnost. Skrila se je, kot da bi pričakovala, da je nihče nebo našel. Kjuč se je potopil v skrivnostno globino duše, le dih je tiho šepetal, kje najdeš pot…
Globoka želja tvoja, iskrena, polna cvetja. Nemogoča, vendar upaš. Upaš, da bo tako kot čutiš, želiš. Ne vdaj se! Nikoli ne prenehaj upati! Upaj si upati! Kajti to je edino kar ti ostane.…
Šla je starka po prašni poti sveta naprej, da bi našla safir, ki ga je izgubila, ko mož ji naložil breme laži. Pot je trnova, je vedela. S sabo vzela le zlate škarje, kmalu so tudi jeza in…
Ovenel klas je, ki ni nikoli cvetel, nikoli rasel v nebo, ne da se ga dotaknila kaplja, nikoli ni za nič prosil, dal je svojo dušo, da je zgorela v mrzlem vetru. Klas je žarel v sloju…
Sem kot vedno v tvojem svetu, doživljam te kot zrak, kot moje življenje. A te ni, si del mojih misli mojih želja. Ostani tako, ker več bi le pokvarilo vso to neskončnost in svobodo
Si morje mojih misli, in zrak mojih želja. Krila angela
Jesen, da listje kri preliva. Rdečil se je nazobčan list izdanega javorja. Odmaknjen je pokril oči hladne. Klavdija KIA Zbičajnik