Oddaljen
Smrti rahlo nastavim svoj pravi obraz, lažno zvabim jo v past, da jo oddaljeno opazujem, s lažmi zalezujem. Oddaljeni svetovi, porušeni gradovi, vse ostaja za smrtjo, da prekinila bi klic,…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Smrti rahlo nastavim svoj pravi obraz, lažno zvabim jo v past, da jo oddaljeno opazujem, s lažmi zalezujem. Oddaljeni svetovi, porušeni gradovi, vse ostaja za smrtjo, da prekinila bi klic,…
Kakor veter sprehodil bi se čez borove krošnje, čez to rumeno kraško polje in tam na koncu vasi bi obstal, zazrl se v ta čudoviti Kras. Vihral bi borove veje, vihral bi rumena polja, igral…
Ti si moje zlato, obrisana s morsko soljo, posuta s poletnimi zvezdam širnega neba. Si sonce občutkov, eksplozija strani, ko premikaš svoje prste po mojem telesu, po morski soli, veš dišiš,…
Veter nežno je zavel, skozi to poljano prešel, a mi spati ni pustil, dolgo v noč me šum borovih vej je budil. O, ti kraški svet, ki iz mraka temnega oživiš, svojo čuječnost prebudiš, dolgo…
Ta droben, s kamenjem obdan kraški svet v mojo pesem tiho je ujet. V pesmi minevajo dnevi, menjujejo se poletja, prihajajo jeseni, a vedno oživi v pesmi moji ta droben, čuden kraški svet.
Čemu bi se v preteklost oziral, pot v prihodnost si zapiral, ni vse naklučje kar se bo zgodilo, naj bo dobro ali slabo ponovilo. Preteklost izginja, se megli, kot ogenj k i na koncu le tli,…
Le kdo ni slišal o njem, saj prihaja ob jasnih nočeh, se nam skrivnostno smehlja, ob vetru s sencami igra. In mesec ima tudi skrivno moč, je navdih zaljubljenih duš, ko jim v noč kaže pot.…
Oglej brezmejne poti zvezd, neskončnih brez meja, je tudi naših želja. Kaj lepšega je kot nebo ponoči, tisočero zvezd, utrinkov, ko si nekaj zaželimo. Modrina morja nas prevzame, z vso…
O, Bog dragi le moči mi daj, le moči mi daj, da prehodim grenko pot, da trnje na tej poti preskočim, tebe za pomoč prosim. Nikar se ne obotavljaj, le pomagati mi skušaj, ublaži bolečine,…
Kraška gmajna v pozni zimi obnemi, obdaja jo le sneg in žalostni pogled v daljavi, ko vrne se sreča spet nazaj spomladi. Šepet tišine, šepet bežajočih se ptic, ki letijo v tople kraje,…
Poletje toplo naju je zapeljalo do plaže in nazaj, kjer risala sva najin izgubljeni raj. Ostalo je narisano najino drobno srce tam na mivki, ob robu morja je med valove zaplavalo.
Smo se zgučali ka idemo na gemištek, Vkuper znami de Pišteka, Ma pejnez kak mačka buj. Meu strica mu peneze dau, Sam Bog ve de je jemal, Trnok njemi za njim žal. Ešče eno kučo njeme dal,…
V jutru, ko megla uleži se na drevesa, ko ovije čudna srca, da skrije sledi pretekle noči se spet moj obraz ponovno rodi. Spremljajo me stopinje tam v daljavi, ko tiho čas beži, ko skrivajo…
Mar ni žalostno, ko ti svet ne da pesmi pisati, ta vrtljivi svet s pesmijo olepšati? Mar ni življenje čudno, ko ni ljudi, ko ni ljudi, ki brali bi tvoje pesmi? Sebi pisati pesmi je…
Nočne sence zbližujejo tisto ranjeno telo, očiščujejo hrepenečo pesniško dušo. Vse skrivnosti lahkotno vrnejo se nazaj, spustijo se med ljudi, čakajo, da udarijo iz vseh strani. Obmolkne…
Črnilo se je razlilo po belem listu papirja, ko je duša moja tiho hrepenela po nežnih in šumečih melodijah. Hrepeneti... Po jutranjem prebujanju in nežnem pomežiku popoldanskega sonca na…
Tiha meglena pokrajina v tančico skrivnosti zavita se postavi pred loškega slikarja, da jo na platno naslika. Čudoviti kraški svet podobo na slikarjevem platnu dobi, ko nežno čopič loškega…
Tako hitro čas beži, da včasih se mi pošteno zdi, da popisani so listi življenja naši z prijetnimi rečmi. In ko drugo stran debele knjige življenja obrneš in vidiš tudi težke trenutke,…