Mama Gaja ne počiva
Listi toplo šelestijo, v krilih vetra se lovijo, tlem tko pisano oddejo, vračajo se v rudno grudo. V prah razkraja se življenje, s sabo hrani nove cikle. Mama Gaja ne počiva, vase jemlje…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Listi toplo šelestijo, v krilih vetra se lovijo, tlem tko pisano oddejo, vračajo se v rudno grudo. V prah razkraja se življenje, s sabo hrani nove cikle. Mama Gaja ne počiva, vase jemlje…
Odhajajo žarki sončne topline, prihajajo dnevi mraza in zime, čas ko bodo ledene sveče kraljevale, nas pa na bele strmine pognale. Čudovit pogled v bele planine, bela opojnost bo vabljiva,…
Je kraje ob Muri objela jesen, v Prekmurju topolov je zapel, ob brodu ki tam počiva, hudournik v Muro se zliva. Naj Prlekom kraje in ravnice, krasijo narcise s pettjem ptice, a mlin na Muri…
So lastovke na jug poletele, V spominu svoj dom bodo imele, Kraje kjer izlegel se je naraščaj, Na pomlad se spet vrnejo nazaj. Preletel je štrk Prlekijo, Pomurje kot bi rekel adijo, A na…
Spet so štorklje od nas slovo vzele, Tja daleč na jug bodo poletele, Le gnezda za njimi so nam stala, Ki zavetja so jim in dom dajala. Se bo zimska pravljica začela, Odeta v belo ponovno bo…
Tvojo nežnost poznam vse tja do dna svojega srca, vem kaj si želiš, čutim po čem hrepeniš, a o tem ti molčiš. Tulipane ti bom nabral, posteljo tvojo z njimi postlal, neskočno te ljubil, rad…
Sonce tiho vzhaja to nočno senco na drugi konec spet preganja. Midva obstojiva, drug drugega gledava, le strasti, le strasti neskončno si želiva. Topla kava in tvoji nežni poljubi me…
Smrti rahlo nastavim svoj pravi obraz, lažno zvabim jo v past, da jo oddaljeno opazujem, s lažmi zalezujem. Oddaljeni svetovi, porušeni gradovi, vse ostaja za smrtjo, da prekinila bi klic,…
Kakor veter sprehodil bi se čez borove krošnje, čez to rumeno kraško polje in tam na koncu vasi bi obstal, zazrl se v ta čudoviti Kras. Vihral bi borove veje, vihral bi rumena polja, igral…
Ti si moje zlato, obrisana s morsko soljo, posuta s poletnimi zvezdam širnega neba. Si sonce občutkov, eksplozija strani, ko premikaš svoje prste po mojem telesu, po morski soli, veš dišiš,…
Veter nežno je zavel, skozi to poljano prešel, a mi spati ni pustil, dolgo v noč me šum borovih vej je budil. O, ti kraški svet, ki iz mraka temnega oživiš, svojo čuječnost prebudiš, dolgo…
Ta droben, s kamenjem obdan kraški svet v mojo pesem tiho je ujet. V pesmi minevajo dnevi, menjujejo se poletja, prihajajo jeseni, a vedno oživi v pesmi moji ta droben, čuden kraški svet.
Čemu bi se v preteklost oziral, pot v prihodnost si zapiral, ni vse naklučje kar se bo zgodilo, naj bo dobro ali slabo ponovilo. Preteklost izginja, se megli, kot ogenj k i na koncu le tli,…
Le kdo ni slišal o njem, saj prihaja ob jasnih nočeh, se nam skrivnostno smehlja, ob vetru s sencami igra. In mesec ima tudi skrivno moč, je navdih zaljubljenih duš, ko jim v noč kaže pot.…
Oglej brezmejne poti zvezd, neskončnih brez meja, je tudi naših želja. Kaj lepšega je kot nebo ponoči, tisočero zvezd, utrinkov, ko si nekaj zaželimo. Modrina morja nas prevzame, z vso…
O, Bog dragi le moči mi daj, le moči mi daj, da prehodim grenko pot, da trnje na tej poti preskočim, tebe za pomoč prosim. Nikar se ne obotavljaj, le pomagati mi skušaj, ublaži bolečine,…
Kraška gmajna v pozni zimi obnemi, obdaja jo le sneg in žalostni pogled v daljavi, ko vrne se sreča spet nazaj spomladi. Šepet tišine, šepet bežajočih se ptic, ki letijo v tople kraje,…
Poletje toplo naju je zapeljalo do plaže in nazaj, kjer risala sva najin izgubljeni raj. Ostalo je narisano najino drobno srce tam na mivki, ob robu morja je med valove zaplavalo.