Nič mi ni
Nič mi ni, katere so te reči, nič mi ni. Je to hrana al pijača, jasno mi je, nič mi ni. Nič mi ni, kaj to je, nič mi ni. Je to mogoče strup al je to morda parfum, jasno je še bolj, da nič…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Nič mi ni, katere so te reči, nič mi ni. Je to hrana al pijača, jasno mi je, nič mi ni. Nič mi ni, kaj to je, nič mi ni. Je to mogoče strup al je to morda parfum, jasno je še bolj, da nič…
Pomladi rožce so pognale, kot prvo upanje nastale. Oj pomlad zelena in rožca razcvetena, ki v nas oživi, kot prvo upanje žari.
Le kam so zdaj se izgubile moje sanje, vselej srčno upal in verjel sem vanje, v mislih božal zlata sem pšenična polja, kjer najlepša svet sončna so obzorja. Nikjer ne vidim štorkelj, rajske…
Spet misli prenašam na papir za notranji mir. Saj ne želim, da moje misli bi prebiral, v njih napake iskal, pogled zastiral, se temu veselil, povrh bil še žaljiv. A če bi me želel le…
Sprehajala sva se po gozdnih stezah, tam ob sončnih obronkih gozdov. Lahen vetrič je pel pomladi, zdaj se je prebudila, tu je, in petje, žgolenje ptic, vse se prebuja. Čudovita gozdna steza…
Napadlo vas je krdelo volkov, ki se je izleglo iz gnilega gnezda. Za sabo zapuščajo oropane in lačne. S seboj nosijo vreče, polne semen. Zanje se potil je delavec, ki se spreminja v psa v…
Zaplule barčice po rekah so v noč, s čarobnim sporočilom, nosijo v sebi moč, pregnale zimo so vse osvetljene, papirne majhne prisrčno narejene. Gregorijevo je veličasten dan, priletele…
Čas je utonil v vesolju in se dotaknil ledenih golobov. Ogenj je zaspal v dolgih grozdih. Grozdje je dozorelo. Življenje se je spremenilo v vino. Pijani planeti plešejo. Zvezde zlatijo…
Ko vsa tvoja čutila in zaznave so budna; Ko je vse tako kot mora biti; Ko nisi nič več izgubljen; Ko vso trpljenje in vsa žalost je neznanka; Ko strahu ni; Ko lahko dihaš svobodno; Ko srce…
Deklica bila sem, še otrok, okoli mene tisti, ki so gledali grdo. S pogledom sem iskala njo, da ne bila bi tako sama, spraševala sem vse druge: Kam se je zgubila moja mama? Rekli so, da sem…
Ljudje, ne potrebujemo svojega praznika, niti rož, ne osladnih besed in sladkih čokolad. Ne potrebujemo opevanja in čaščenja, ne potrebujemo samo obljub. Potrebujemo spoštovanje,…
Umazana voda prizadene tudi velikega in močnega kita. Svet ni tehnična igrača. Svet je umetnina narave. Projekti, vizije in utopije spreminjajo podobo oblačne slike za temnimi okni neba.…
Nekje visoko v gorah raste drevo. Ne zima, ne veter, ne mraz, ne razbeljeno sonce, ne suša, nič ne bo preprečilo da rodi sadež. morda jabolko, hruško, žir želod. Tam nekje živi ženska,…
Dotaknil sem se vetra za teboj, ki že dolgo ti je sledil; gusarsko jadro ti pripel sem moj, da za tabo bisere bi lovil. Nekega dne, jih vrgel bom v zrak, ko zadnja zvezda, Ti ugasnila bo;…
Pozno popoldne pripelje velika ladja v zaliv. Na njej stoji človek gol, visokega naličja, z očesom pritrjen na privid zarisanega kroga, ko mu zvezda prižiga svetlobo v nostalgični noči. Tli…