Le kam so zdaj se izgubile moje sanje, vselej srčno upal in verjel sem vanje, v mislih božal zlata sem pšenična polja, kjer najlepša svet sončna so obzorja. Nikjer ne vidim štorkelj, rajske ptice, zaman oko jih moje po neba modrini išče, kakor da so izginile, v daljavo odletele, s seboj spomine najlepše so mi vzele. Nekoč vem, srečal jih bom tam visoko, nosile pesem bodo o Prekmurju in lepoto, letele še nad brodom, mlinom kjer teče Mura, ni še pravi čas, ni odbila moja sončna ura. Videl zvonika bom, Miklavž krasi jim kraj, s soncem obsijana pšenična polja, kruha raj, prisluhnil vetru, začutil topolov bom milino, lepote reke Mure pesemi tok nosi nad gladino. Potem se dvignil bom med rajske ptice, tam srce moje želelo bo si da prijatelje obišče, čeprav mogoče komu se oko bo zarosilo, ko gledal bo v nebo, v brezmejno bo globino..
#Poezija
Poletel bom...
Skupnost Pozitivk
Komentarji
4Moja napaka pri prepisu prve kitice, oprostite
....kjer najlepša na svetu sončna so obzorja...
Lep pozdrav !
jože.k
Lepa pesem, ki samo potrjuje, da se nam najlepši spomini vračajo takrat, ko je časovna razdalja od njih dovolj velika. Šele takrat je tudi presoja pravičnejša in največkrat je potem tako, da nastopi tudi hrepenenje po tistem "vrniti se, spet videti, doživeti". Vsaj za hip.
Lep pozdrav,
Desiree
So trenutki, ko sem vesel, spet žalosten, ob pisanju in branju te
pesmi pa sem bil do solz ganjen.
Hvala vam vsem, ki ste v njej začutili kot čutim jaz, tudi tebi
Desiree.
Jože, čestitam ti za pesem tedna, slutila sem, da bo izbrana.
Lep pozdrav!
Desiree
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Jaz nisem ti
