Topitev Ledenika

Dotaknil sem se vetra za teboj, ki že dolgo ti je sledil; gusarsko jadro ti pripel sem moj, da za tabo bisere bi lovil. Nekega dne, jih vrgel bom v zrak, ko zadnja zvezda, Ti ugasnila bo; ti pomagal, kot v tvoji domišljiji naj, naj junak, da nad tabo, ponovno zasvetilo bo nebo! Zaplešiva, zaplešiva v ognjenem krogu brezčasnega dotika; prepustiva se spontanemu dotiku, njegove zdrave čarobne poti; kot dva režiserjeva, na belem in črnem konju najljubša lika; poletela sva, na goro vročega ognjenika; topila sva se, vse do sebstvenega stika; s tabo naj, najlepše se leeeti! Pa spustil se je blagoslov, med poljami in gorami; na vroća žejna tla puščavske suše; kot potok v krogu med nogami, v suha usta naše žejne duše.