Na krožnik odložene štiri zrele pomaranče
Na krožnik odložene štiri zrele pomaranče posmehljivo opazujejo moje neuspele poiskuse, da bi jih izvirno opisala. Tako povprečna vsta sadja, kupljena za majhen denar, a ob močni žeji še…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Na krožnik odložene štiri zrele pomaranče posmehljivo opazujejo moje neuspele poiskuse, da bi jih izvirno opisala. Tako povprečna vsta sadja, kupljena za majhen denar, a ob močni žeji še…
Prerivam se med množico neznanih mi ljudi, vesela, da lahko se neopazno mednje skrijem. Ko prične se večeriti, se mi zdi, da oči vseh teh ljudi nič več zame se ne zmenijo. Kot da smo medtem…
Spet dotaknil se lahko, sem svetega telesa, občutek nepopisen, ob poljubu najlepšega dekleta... sej veš vse
Človek - kam drviš? Malo postoj. Imaš čas biti srečen? Poglej okrog sebe. Ali vidiš vso to lepoto? Vso to božansko stvaritev? Drevesa, reke, plavo nebo…? Ali opaziš let metuljev? Ali slišiš…
Ob cesti sem ga opazil, pobral ter malce obstal... Vrgel bi ga, morda v tistega, ki ponuja otrokom mamil, nato pa jim jih prodaja... On služi odvisniki pa ne izbirajo pot do denarja. Morda…
Sem spet zasanjan kot poet, ki sredi zime vidi češnjev cvet, v jasno noč zrem v nebo, čakam kaj zvezde poreko, me zdaj obdaja le toplina, neznano kam izginila sivina. So srčne rane le…
Utapljam se v brezkončnem morju svoje nevednosti. Kompas sicer imam, a ne razlikujem prav smeri neba. Pod nogami so že zdavnaj se spodmaknila mi dosegljiva tla. Na gladini najverjetneje…
Ne zapusti naju, vnukov svojih, samih, ti, ki si edina nama še ostala, zvesta kakor mati, preudarna vsa in trdnih temeljev. Tudi tebi ni življenje prizanašalo, a mirno kljubuješ vsem…
Ne trgam več se od ljudi in ne obsojam sveta, da se prehitro mi vrti. Ne skušam več pobegniti, nič več se nočem skrivati. Resnici mirno zrem sedaj v oči, za svoje sem prepričanje…
Nek človeku bolj prijazen svet mora obstajati. Moja duša ga nejasno sluti in želi si tja Tam je misel vsaka kakor solza jasna, bela bolj kot prvi sneg. Tam je raj pozabljeni, kotiček, ki ga…
Si kdaj že dočakal, da te izberejo, pokličejo v pisarno in ti dajo knjižico? Poznaš usodo tistih, ki iz delavca postanejo odpisani? Veš kako je, ko te ura ne kliče več in ostajaš v…
Pred izbire sem postavljena, odpirajo številne se poti, četudi berem smerokaze, ne znam se vedno prav odločiti. Tako vsak dan enako pot prehodim kakor dan poprej, sprašujem se, kam pot me…
Še vidim prihajajočo pomlad, v maju cvetočo češnjo, njen mamljiv vonj, vso kot en sam cvet. Toda tu je že poletje, vroče žareče sonce, poželjiva modra morska gladina, čaroben sončni zahod…
Želel napisati sem v pesmi, da obdajajo ljudje me srečni, vodi jih nasmeh v nov dan, a žal prepoznati jih več ne znam. Saj pisal bi, bili so tam nekje, kot piše v pravljicah se ve. Dodal bi…
Nekje daleč rastejo topoli, obrežja rek krasijo vrbe, modro nebo preletavajo štorklje, polja zlato pšenično klasje... Nekje nad morjem, njegovo gladino, se igrajo galebi, igraje iščejo svoj…
Nekje iz daljave slišim vlak, ki ustavlja moj korak v večer odmeva, spomin prebuja, morda že na cilj zamuja. A spomnim se še dni, ko iz lokomodive vil se dim, njen pisk odmeva še živi,…
Bela krila, nedolžni pogled, topilna v srcu, širok nasmeh! Dolgi lasje, nežen obraz, roke ljubezni, božajo nas!
Čutim te, ob meni si, kot sončni žarek me objameš in ogreješ. V trenutku se zavem, da je vse okoli mene ljubezen, sreča in zadovoljstvo. Prekipevam od sreče v notranjosti sebe. Pobožaš me…