Moj vlak

Nekje iz daljave slišim vlak, ki ustavlja moj korak v večer odmeva, spomin prebuja, morda že na cilj zamuja. A spomnim se še dni, ko iz lokomodive vil se dim, njen pisk odmeva še živi, čeprav preteklo je že mnogo dni. Življenje teče včasih ne izbira pot, čeprav s spomini je drugod, če že cilj ne čas ni pravi, na vozni red nikar ne pozabi. A vse posrka čas kot dim, katerega ohranja le spomin, zamrl zvok, pisk hlapona, ko preglasil glas vaškega je zvona. Zdaj zvon spet v noč odmeva, da preteklost in sedanjost združuje, budi spomine, da popelje v čas, prebudi pisk lokomotive, iz daljave vlak.