Nek človeku bolj prijazen svet mora obstajati. Moja duša ga nejasno sluti in želi si tja Tam je misel vsaka kakor solza jasna, bela bolj kot prvi sneg. Tam je raj pozabljeni, kotiček, ki ga ni oskrunilo spoznanje zla. Tam zgodil se je začetek vsega živega. Ob koncu časov svet bo naš popolno preobrazbo doživel, spremenil se bo v sveti kraj – še prekašal bo prvotni raj. Danijela Premzl
#Poezija
Sveti kraj

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Odpuščene delavke tožba
