#Poezija

Sveti kraj

Pozitivke1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Nek človeku bolj prijazen svet mora obstajati. Moja duša ga nejasno sluti in želi si tja Tam je misel vsaka kakor solza jasna, bela bolj kot prvi sneg. Tam je raj pozabljeni, kotiček, ki ga ni oskrunilo spoznanje zla. Tam zgodil se je začetek vsega živega. Ob koncu časov svet bo naš popolno preobrazbo doživel, spremenil se bo v sveti kraj – še prekašal bo prvotni raj. Danijela Premzl

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Odpuščene delavke tožba