Svet tišine
Sem le misel, ki je vzvalovila v dihu vesolja, zrak, ki polni pljuča, voda, ki se pretaka po žilah, ogenj zaneten s poljubi, tla rodovitna modrosti. Vse to v vdihu jutranje svežine.
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Sem le misel, ki je vzvalovila v dihu vesolja, zrak, ki polni pljuča, voda, ki se pretaka po žilah, ogenj zaneten s poljubi, tla rodovitna modrosti. Vse to v vdihu jutranje svežine.
Za sijaj u oku tvom da ponovo zablista i toplinu sunca da grije te još jače... Molim da samoća ne prati te više, sve tvoje nade da postanu stvarnost... Život nek te zagrli jako, zagrli…
Junij prežarja v svojem nežnem zelenju miren pogled Med oblaki...neugnan veter lovi najpogumnejše ptice... proste in svobodne... Vsak gib in premik-popolna harmonija najdene poti v svet ki…
Žar se spleta gradi tako počasi ... kot roža v desni roki ki Ti jo podarjam ... majhna čisto bela iz globin neskončnih duše ki zadrhti ko Te začuti ... v čisti sreči ... In ni pomembno ...…
Odmaknila sem se na rob vesolja. Hodim kot po rezilu noža. Na eni strani globok prepad, stik z drugim vesoljem, na drugi strani, v središču - pogled na areno človeškega življenja: bitke -…
Že dolgo te iščem. Že dolgo te želim. Od otroštva po tebi hrepenim. Svojo dušo zaradi tega zelo bremenim. Ko te kličem v svojem vsakdanjiku na pomoč, te večinoma ne doživljam takorekoč.
So, ki ne vedo, zakaj so trni, odprtine dovajajo bolečine, vezi izginjajo v ognju, igra se igra čas. Pravo sonce je mehur, znotraj led in črno, iščeš si mašila svetla, pozabljene poljane…
Pozabljena pesem, na vrhu gora v spominu iskala je košček neba. Tam kjer je pot njena neustavljiva, izvir čiste ljubezni - pesem neusahljiva. Tam v mavrični hiški bedi srčna vila tke…
Hodil sem po temni dolini ničevega vsakdanjika. Zgražal sem se nad seboj in nad drugimi. Prejklinjal sem svojega bližnjega in samega sebe. Užival sem v svoji meseni pravičnosti in instantni…
Prej se zahvalim in Ti zaupam ... Te gledam v oči sreča tistega dneva se spet prebudi ... Velika sreča so tako majcene stvari .... ljubeč pogled sprehod po gozdu čist ples nebu...iz srca…
Ti si kao neobičan cvijet U tebi počiva sav nebeski svijet Istkan si, od svih duginih boja Tvoj oblik je nekog neobičnog kroja. Lepršaš nekom čarobnom ljepotom A ona iz tvoje unutarnjosti…
Sem videl sliko s Sončnim - tvojim likom... Tako sem stal na robu - čisto sam in dihu vetra svojo pesem šepetal, sijoč odsev besed se je poljubljal z vodo, moje srce kričalo je: Želim si na…
Kada noć se spusti i zavlada tišina... Mir i spokoj tada nastupaju na scenu... Zlatnim se nitima lagano uvlače u mene... I brišu sve tragove od bitaka dana... A onda duša nađe najmilije…
Ljubim te, ljubljena, ljubim te vso, tvoje dekliško krhko telo, črne lase in čela okras, temne oči in rožni obraz, ustnice tvoje in tvoje dlani, že ob dotiku me srh spreleti,
Kot mehko železo sem rjo minevanj okusil, sekajoč grče slabih navad sem krhal ostrino namer še in še sem rezilo volje brusil. Zdaj na ognju sprememb segrevam šibke lastnosti, se v vodi…
Tančico temno predem, pred mislimi oči zapiram, ruševine za seboj podiram. Naj sliši zrak, da te pogrešam, ko divjam z viharji in za drobiž pogajam se z brodarji.
Naj živi prvi maj, praznik dela! daj ljubi Bog, da bi narod moj, kot nekdaj živel spokojno brez skrbi in to za vekomaj; da bil bi srečen in ne ubog, raznih glav-želodcev, bosih nog, da ne…
Tukaj si, pa te ne čutim. Gledaš me, pa me ne vidiš. Dotikaš se me, a me ne prepoznaš. Poljubljaš, pa brišeš sledi.