Kovaška

Kot mehko železo sem rjo minevanj okusil, sekajoč grče slabih navad sem krhal ostrino namer še in še sem rezilo volje brusil. Zdaj na ognju sprememb segrevam šibke lastnosti, se v vodi izkušenj kalim, trden, voljan sem prožno orodje, neomajen, jeklen v trdoti vrlin, čeprav se staram, ne rjavim.