Vojsko
Oživeli so spomini, orosilo se ji je oko, ko ozrla se na domačijo, modro je nebo, kjer Vojsko hribovito, rodna hiša še stoji, v njej spominov iz mladosti prebudi... Je kakor da ji lik je…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Oživeli so spomini, orosilo se ji je oko, ko ozrla se na domačijo, modro je nebo, kjer Vojsko hribovito, rodna hiša še stoji, v njej spominov iz mladosti prebudi... Je kakor da ji lik je…
Greva ljubi, naj se najini telesi zlijeta v val in duši v eno.
Le nasmehnila se je. Oči , ki so se ji zalesketale, so me objele kot mesečina, najina koža je postala žametna... Kakor neustavljiv požar, se je preselila v mene, vsak delček v naju se je…
Za skupino duh-ovnjakov s-love.- ni-je? Sama sredi betonskega dvorišča gleda nazaj, na svojega življenja pogorišče. Pozabljena vsemi na svoj rojstni dan brez življenja v očeh kot jagenjček…
Si dovolj močna, da okusiš mojo moč? le poglej me v oči, da odpeljem te proč, da vidiš, občutiš, vse v meni zaznaš, se ne pretvarjaš, igraš. S pogledom srečala sta se svetova, v njegovem…
Brskam po morskih travah, ki so jih naplavili nemirni tokovi morja. Ranjena sem se zavlekla na brežino in čakam, da lačno sonce popije poslednje kapljice, ki so se ujele v vlaknine morskih…
Ne vem, na kateri brežini sem te iskala. Kje so se seštevali moji koraki v spacani mivki, ko sem sledila zbledelim krikom ranjene ptice, ki se je zavlekla v naročje naplavljenih izpljunkov…
Rada bi bila žlička, ki jo obliznejo tvoje ustnice, ko srkaš jutranjo kavo ob obali in v nosnice zvabljaš vonj morja. Rada bi bila brbončica, ki se poigrava s tvojimi okuševalnimi…
Avgustovski popoldan, s soncem obsijan vabi me na travnik, ven na plan. Dajva, najdiva se tam.
Znotraj...čisto nežno se zbudi in prvič vdahne Z ročkami pomane si oči zaspane in zacepeta...in vstane teče v krogu in pregleda vse in v roke krpo vzame in očisti vsako sled ki ni Ljubezen…
Stopinje na peščeni obali, mehkoba, vročinski signali, vonj soli, odsev v lesketanju, valovanje morja v šepetanju. Kaplja na koži vpija sledi vročine, spolzi po telesu, z dotiki žarkov…
Poljubljam sledi Tvoje še one mehke so in tople in v zraku nad njimi ... nežnih vrtnic vonj ... Diham vsemogočnost Tvojo in čudovitost Tvojega dajanja presunja dušo Vsak trenutek ...…
Daleč, dolgo let je mimo dni, od domačije le še kamenje tam leži, ko mlad fant odšel je prek morja, za kruhom v tujino polnega gorja. Zdaj skrušen spet spomine obuja, mladost kot na dlani…
Iskala sem te, čez poljano sem tekla tja daleč do reke temne. Nisi bil tam. Iskala sem te šla daleč po cesti do gozda, malo v hrib, skoraj do hiške. Nisi bil tam.
Vrnem se k Sebi. Z bosimi nogami stopim na zemljo. Čutim. Čutim sebe, mater Zemljo, prostranstvo vsega, kar je. Bose noge in zbrane kapljice po zemlji informirajo Zemljo. Čutim, kako…
Pokopališče je kraj, kjer igra se konča. Tam le sveče še gorijo njim v spomin, ki nekoč so bili igralci na odru življenja. Nata
Živeti Živeti s telesom in dušo Živeti v soncu Živeti Živeti v vonju poletja Živeti v radostii duha Živeti v tihoti oblakov in dolgih sprehodih po čudovitih obalah morja v zaupanju majhnih…
Skozi praznino sijejo Tvoje oči in jo polnijo s čudežnim... Govorijo o tisoč stvareh... tiho in strpno učijo rišejo sanje ki so resnične Mislijo na nas in nas ljubijo in v vrhovih dreves…