#Poezija

Najina noč

jože.k1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Le nasmehnila se je. Oči , ki so se ji zalesketale, so me objele kot mesečina, najina koža je postala žametna... Kakor neustavljiv požar, se je preselila v mene, vsak delček v naju se je vnel, ustnice so se nama zlile v eno. Že čez nekaj trenutkov, delčkov minute ena sama želja, da bi tisti trenutek trajal večno, opojnost , kot da lebdiva... Potem se je v nama razlilo, naju pa je prevzel mavričen občutek, prijetna telesna opojnost, sprostitev, pričakovanje, resničnost vzeta iz sanj. Kot zvezdno nebo, zvezdni utrinki, sva našla, občutila neskončnost, kamor naju je popeljala igra teles, ko se je plamen spet spremenil v žar ljubezni.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Klic