Kovinski človek
Vsak dan te vidim, vsak dan te gledam, pa te ne poznam, ker le oklep gledam. Ničesar nimam ti povedati, saj sploh te ne poznam, pa vendar si me pričel živcirati, govorico tvojega telesa…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Vsak dan te vidim, vsak dan te gledam, pa te ne poznam, ker le oklep gledam. Ničesar nimam ti povedati, saj sploh te ne poznam, pa vendar si me pričel živcirati, govorico tvojega telesa…
Obrnila se je na najvišjo instanco za človekove pravice z debelim spisom. Vprašala je, če so kršene njene pravice. Dolgo je čakala nanje, polnih osemnajst let, a med tem so se učenosti…
Pisati o poeziji Nuške Golobič že drugič, ni tako lahko (Poezija Nuške Golobič – Speculum Erosa). Ne boste verjeli, vendar sem zadnjič pozabila o njej povedati: Nuška je sestavljena iz…
Vedno, kadar sem med nebom in zemljo, iščem zadovoljstvo, potrebo po nežnosti, razumevanje ljubezni, takrat jo skoraj vedno najdem, saj kot kokon je v tebi; globoko v tebi je skrita, v…
Ne bom v pesmih te zaviral, v svojih mislih, verzih te oviral, le kar leži, teži me, bom napisal, nikoli v meglo, v temo verze vrisal. Dobrodošel mi bo tvoj nasvet, če v pesmi moji boš kdaj…
O Gospod moj, o Bog moj! Tako sem žalosten! Tako sem sam in osamljen! Tako sem poln obupa in groze! Groza - moj temeljni in najgloblji občutek... Groza nad doživetim trpljenjem in groza nad…
Daleč sem, priznam, Drugačen sem, priznam. A verjemi : »Tako te rad imam!« Približaj se, Kolikor zmoreš, Ostalo bom prehodil sam. »Tako te rad imam!" Juda I.
Na luni stoji kovač, ki ne odneha s kladivi štancati naših značajev. Včasih zadržuje dih, včasih smeh, ko strmimo v višino zvezd in s pogledom dosežemo samote razdalj, ki odštevajo čas…
Kdo razume mojo stisko njeni ostri kremplji telo prebadajo in dušo. Kje je tisti, ki razume pekočo rano mojo, ki srečo, mir mi krade. Kako kdo vedel bi, če sam ne najdem odrešitve, da mir…
Kdo so tiste temne sence, ki zakrivajo svetlobo sonca? Kdo, vas sence je poslal, da pot moja ni več svetla? Več srce ne vidi cilja, kje moja smer je prava?
Pogled čist in miren tvoj nasmeh droban in nežen z mojimi očmi kramlja o ljubezni brez besed se vdaja v tišini ujeti krik izdaja o ljubezni v tišini.
Stene renčijo in jaz jim mečem kosti. Svoje okroglo vretence sem jim dala za obed. Grizejo ga. Tedaj ne bevskajo. Kot plutovina sem lahka, ko me obgrizejo in siti odidejo. Vsak mora…
Se čas v nas rojeva in z nami tud zgineva, ko izginejo ljudje, spominom čas puste. Ko se ljudje rodimo, si prostor naredimo, življenje v njem gradimo, spominom prostor zapustimo.
Budi se jutro. rodi se dan, prebuja se narava, pokukal zvonček je zaspan... med redkimi je prvi sam... Še mraz je, sneg počasa se umika, kopni lenobno, narava se prebuja, sramežljivo…
Ubijaš me s tvojimi rjavimi očmi, sploh ne vem več kdo sem, ne vem več kaj delam, kaj smem, kaj ne......... Kaj, ne veš to? Saj nisi ti kriv, da zapeljal si me v skušnjavo, zmešal glavo, da…
Grem domov v pekel, o da bi bila lahko danes malo v raju, samo urco ali dve, da si napolnim možgane z pozitivnimi mislilimi, samo tisti čas za naju, ko drhti mi telo in izklopim vse, kar na…
Že iščem sebi novo si podobo, se spremenil bom v hudobo, ljudem denarce bom jemal, kar v svojo malho jih dajal... Jih je preveč, sem že oplel, premalo prakse spet bi imel, morda v politika…
Maškare, Kurenti, sprevodi in karnevali, čas ste zaznamovali, zimo boste pregnali. Čarovnice in Zmaji, Kurenti in Vile, Kavboji in Indijanci, maškaram ste znanci.