Budi se jutro. rodi se dan, prebuja se narava, pokukal zvonček je zaspan... med redkimi je prvi sam... Še mraz je, sneg počasa se umika, kopni lenobno, narava se prebuja, sramežljivo zvonček ogleduje, se sončnim žarkom spogleduje.. Tam daleč slišim zvok, nekje v gozdu poje žaga, a redke ptice pojejo vabljivo, rodila se pomlad bo pomenljivo, se že brebuja, prisluhni, očarljivo. Bo sneg skopnel, se trate bodo prebudile, ozelenele, topel sončni žarek se že na pot podal, v življenje pomlad prebuja, bo srca ogrel, zimo pregnal bo, v svoj spomin jo vzel...
#Poezija
Jutro
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Hvala, Jože za to srčkano pesmico, a če pogledam pri nas skozi okno, bi rekla, da je malo prezgodnja, ha-ha. Tukaj imamo še sneg in po pravici povedano, telohe sem že videla, zvončkov pa še ne. Ne glede na vse skupaj pa je pesmica pravi cukrček.
Lep pozdrav, Desiree
Tu zgoraj kjer živim (cca 450m visoko)sem včeraj ob gozdu na sončni strani zagledal prvega znanilca pomladi zvončka, kar nekaj prestrašen se mi je zdel, drobcen....danes pa sem se prebudil v zasneženo jutro, je pa sneg opoldan že skopnel.
Do pomladi več ni daleč !
Lep pozdrav Prekmurje Desiree !
Jože
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Kaj ne veš to?
