Haikuji IX
Pajkovka s križem, muha v kokonu mreže. Lovec in žrtev. Nadležna muha brenči okoli ušes. Ne prenesem več. Osata pošast – Črno-rumeno želo. Lepota groze. Pogled obada na mehko, vlažno kožo.…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Pajkovka s križem, muha v kokonu mreže. Lovec in žrtev. Nadležna muha brenči okoli ušes. Ne prenesem več. Osata pošast – Črno-rumeno želo. Lepota groze. Pogled obada na mehko, vlažno kožo.…
Metuljevo krilo v dotiku cvetnega lista. Pobožaj mi dlan. Kobiličji let – poskoki cvrčavih kril. Vztrajaj spet in spet! Hrošček na bilki se maje v sapici vetra. Zaupaj vase! Goseničja pot…
Prileti hrošček, rdeč in posut s pikami. Sreča je v zraku. Cvrčanje murnov na blazini iz trave. Zeleni stihi. Debeli čmrlj rine v ozko čašo rože. Z glavo skozi zid. Rogač na lubju iz…
Noč se bliža... Noč in z njo sanje. Morda si bom zaželel zvezdni prah, hoditi po mavričnih poteh, iskati zaklad na dnu morja, svetlobo jutrišnjega dne. In ko me v sanjah obiščejo vlle, si…
Razpoka v steklu nad kazalcem iz ure. Zamaknjeni čas. Načeti rob, šiv v obleki stare knjige. Glodanje časa. Raztrgan košček papirja na moji mizi. Preklani stihi. Poganjek trave iz razpoke…
Drobni kamenčki mi žgečkajo podplate. Na prašni poti. Odtis blazinic, prsti v mehkobi trave. Pojdiva bosa. Ledena struna stisne prste pod nartom. Noga v potoku. Žamet iz dreves pred…
Po-haikujem po cesti japonskih muz. Korak ljubezni. V najkrajšem stihu razlita pesem jutra. Izdih tvojih ust. Razprta usta, pod arkado tvojih zob obet jezika. Zakopljem s prsti - tja, kjer…
Sem sklenil da bom močan... Da bom premikal skale, Morda bom usmerjal vodotote rek, Pa spet pokazal pot oblakom, Mogoče ponovno ozeleni puščava, Zraste zlato pšenično klasje, Prežene…
Noč dolga..tiha, okoli mene belina, duh lizola..smrti, krvi, urina, s strahom..grozo pomešani. Pri oknu hrope nekdo v agoniji, v sanjah kliče mater..ljubico svojo, par kratkih vdihov in…
Želiš, da duša moja bolna ozdravi, čašo zdravja mi ponujaš, dvigaš visoko v zrak jo, preko Pohorja, da jo napolniš s sonca žarki, njih toplote, z levico jo držiš, nežno s pestjo jo stiskaš,…
»Kdo si ti, da sodiš mi takrat, ko globoko v sebi sem iz svojega telesa popotnik, večni stražar čustev, ljubezni sopotnik? Kdo si, da ukazuješ mojemu srcu, kako biti, kako naj diha…
Metulja širokih in pisanih kril opazujeva, od cveta do cveta ga spremljava, kako leta, ga veter poletni odnaša od naju v smeri gora… po najinih poteh. Božava ga s pogledi, ljubkujeva, mu…
Po pustošenju viharja sem spet začela rasti, kot pomešana vegetacija med različnimi pleveli, ki so me hoteli zadušiti. A vedno se izkaže, kakšno močno rast mi daje ta zemlja, v katero je…
Vse je izgledalo, da bomo ostali vsak na svojem bregu s svojimi golimi telesi. Vsakemu bo splezal kazalec, ki ga meri v drugega, pod lastno preohlapno kožo, da naravna njen prt na sebi, na…
Rumena roža se obrača za soncem. V iskanju sreče. Zrcalo sonca v listih rumene čaše. Spomin, ki greje. Vijolični prah, izdih španskega bezga – sapa pomladi. Oranžna pena kipi pod robom…
Hip prve misli - kalejdoskop iz neba, pogled princeske. Še zadnja misel preden zamižim v temo - poljub princeski. Urok vretena, med trnjem speča kraljica. Zamrznjen spomin. Na drugi strani…
Prosila sem veter naj mi da mir. Naj neha me metati, lomati in nositi. A ta se sploh ne zmeni, le piha, ruva, dere. In sploh mu nič ni mar, da želim si stran. Želim si le počitka. in z…
Ovira niso leta, ne trenuten položaj, ne osebe, ki morda te ne razumejo in ne finančno stanje: če le veruješ v svoje sanje, sčasoma ob trdem delu boš ostal vse to, kar morda sedaj le ceniš…