Želje...

Želiš, da duša moja bolna ozdravi, čašo zdravja mi ponujaš, dvigaš visoko v zrak jo, preko Pohorja, da jo napolniš s sonca žarki, njih toplote, z levico jo držiš, nežno s pestjo jo stiskaš, da ljubezen se vanjo iz tvojega srca prelije, jo napolni do roba, zasladkaš jo, oplemenitiš jo z ustnicami, s poljubom jo pospremiš; želiš si, da s teboj bi bil takrat in da me vidijo oči tvoje, roke, da me božajo, da me usteca tvoja poljubljajo, želiš, da s teboj bi čustva užil, ko v prostor, čas moj prideš, takrat si jaz želim, da s teboj bi bil, vse bi ti zaupal, sebe bi ti podaril, tisti čas bi rad s teboj delil. Duša moja te potrebuje, telo moje, da s teboj v večerih poletnih, nočeh…jutrih, ustvarja simfonijo..simbiozo nekega časa, da s tabo gradi, čeprav v oblakih, male gradove, v še manjših mestih..vaseh; čašo ponujeno, napolnjeno iz vrelca tvojih želja, sprejemam kot dar z neba..od stvarnika.