Veter

Prosila sem veter naj mi da mir. Naj neha me metati, lomati in nositi. A ta se sploh ne zmeni, le piha, ruva, dere. In sploh mu nič ni mar, da želim si stran. Želim si le počitka. in z ljubljenim užitka v naravi, pesmih, glasbi, pod streho ali nebom, pod dežjem ali snegom, pod soncem ali luno, želim le, da ga ljubim. Želim si le –njegov objem brez kalvarij in (nad)problem. Se potopiti v ta pogled v katerem čisti sije svet. Stopiti se v toplih dlaneh in slišati ta nežen smeh. Videti srečen obraz, tedaj obstane zame čas. Odgovor je: „preveč želiš, ššššššššššššššššššššššššš...“