Pred menoj stojiš
Pred menoj stojiš... Zagledam se v tvoj obraz... Čarovnije rahel dotik... Pogled v tvoje oči... potopim se vanje in vstopim skoznje vate... In vidim sebe, ki te gledam... v te tvoje rjave…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Pred menoj stojiš... Zagledam se v tvoj obraz... Čarovnije rahel dotik... Pogled v tvoje oči... potopim se vanje in vstopim skoznje vate... In vidim sebe, ki te gledam... v te tvoje rjave…
Včasih se mi zdi, da stojim pred široko, deročo reko in ne morem na drugo stran... Zgrajeni mostovi so daleč, težko dosegljivi, vendar so... daleč...
Reci, da ne veš, kaj se dogaja z mano... reci, da ne veš, kaj naj bi z menoj, ko sam ne najdem poti iz tega labirinta... Reci, da ne slišiš, kadar kličem tvoje ime... Reci, da ne vidiš, ko…
Ko te iščem s pogledom iskalca svoje refleksije... te ne najdem, četudi vem, da si tu... nekje... v besedi, sliki, glasbi... pesmi... pa vendar ne morem prijeti tvoje roke... ne več, tako…
Senca sem, ki išče mene... in jaz sem ta, ki išče senco... Voda je kalna... ne vidim dobro se v njej... Odsev je lažen, zavajajoč... ali pač ne... ne vem...in čakam... opazujem... Lovim…
Spletla se je misel v kito in se spustila po hrbtu kakor govoreča kača iz podkožja. Oblečena v ogenj pleza skozi zeleno trato besed. Kakor kita cvetja je zagledana v zrcalo vode in nemirno…
Svetloba je silnica preobrazbe, moč ki je prihodnost Sem napeta igra svetlobe, camera obskura med oblaki. Občutim notranjo melanholijo. Ob vznožju sence premikam noge. Na duši mi leži opeka…
Ko bi govoril človeške in angelske jezike, ljubezni pa ne bi imel, sem postal brneč bron in zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje…