#Poezija

Sredi noči

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Spletla se je misel v kito in se spustila po hrbtu kakor govoreča kača iz podkožja. Oblečena v ogenj pleza skozi zeleno trato besed. Kakor kita cvetja je zagledana v zrcalo vode in nemirno plivkanje. Mistična zagori in plete s svojimi prsti skozi tolmune, brzice, pore in odseve sijoči ženski obraz. Skoraj preveč za zajtrk duše sredi noči. Bistro lunino oko jo meri in odpre meje širitve. Izpoje se, ko voda pesni in se kita spreminja v kri, sredi noči. Občutim svoje lase, zapletene v robidovju, ki jih ne morem nocoj razvozlati v pesem.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

8

Tatjana
Pozdravljeni Mark, Nuška, Platana in ostali pesniki, zares lepe stvari beremo na Pozitivkah. Nikoli nismo sami. Z ognjem poezija uspeva presegati meje spoznanja različnih možnosti bivanja in kultur. Pesniku ostane edina domovina poezija. Najprej je pomemben simbol ognja, nato resnica in pravica do občutenja lepote. Neprestane potujemo med podobami iz življenja, vtisi, doživetji, z metaforami in ustvarjalnimi navdihi najrazličnejših oblik Veliko krat se sprehajamo po popolnoma nepoznanih pokrajinah, obsojeni na meditacijo in imaginarno moč domišljije. Vsakdanje življenje prerašča v skrivnosti, ki so pesnikom videne kot posebna znamenja. Prevladuje tudi vitalizem in animizem, želja po spoznavanju stvarstva kot celote, ki se razodeva v nas samih. Občutje bega in tavanja se spreminja v spoznanje o naši omejenosti, ki nakazuje neskončne možnosti in odpira avtonomijo lastnega mišljenja, dojemanja in lastnega sloga. Poezija je korala, ki se jo je dotaknil Orfej s svojim glasom in odtlej je še bolj goreče pojoča, še bolj škrlatno koralna. Poezija, ki spominja na ognjeno zemljo, na vulkan, na lavo, na magmo. Vedno s svojim sporočilom: Eros. V zvezek se vnašajo odtenki, ki izvirajo iz ustvarjalnega hrepenenja. Stihi so priprošnja in molitev, ki skriva ustvarjalnost duha. Vsakič, ko napišemo stih, položimo izpit življenja in prestopimo z roba v skrivnost. Zares lepo je z vami deliti poezijo in živeti zanjo. Prijazen pozdrav vsem. Še dobro da smo, da se nam pretakajo po krvi barvice, s katerimi rišemo čudovite slike. Ravnokar sem bila na travniku in popisala vse jesenske trave s črkami in nato je travnik zacvetel. Spomnila sem se na Mileno Župančič in na najlepši slovneski film 'Cvetje v jeseni'. Pred Parnas prihajamo kot revni goslači, ko se vzpnemo nanj, postanemo od sreče in zadovoljstva kipeča magma čustev v kupici ljubezni in njene potešitve. Biti pesnik v tako prijetni družbi, kakšno zadovoljstvo! Prijazen pozdrav Tatjana
Mark Ardent
Odgovor na komentar: Tatjana
Tatjana: Biti pesnik v tako prijetni družbi, kakšno zadovoljstvo! Čista resnica, podpišem pod tole, tudi sam tako pravim!!!
Mark Ardent
Nikoli ne reci, da česa ne dosegaš, ker pesnik doseže najbolj oddaljene višine in modre globine, kar poglej med letenjem naokrog in boš videla čudovite stvari :)
Tatjana
Pozdravljena Mark in Nuška, hvala za vajina komentarja. Všeč mi je, če si z našimi pesmimi mešamo sline in se pesniško bratimo. Tako naši mali cenigeljčki rastejo in postajajo veliki kot cvetoča češnja. Vedno, ko berem pesnike na Pozitivkah, bi vas rada pohvalila, pa se izmotavam z molkom, saj so vse tako iskrene in lepe, da si vsak tak češnjev cvet zasluži poljub sonca in poklon bralca. Svoje dopolnitve, če že ne popolnost, iščemo drug v drugem. Učimo se eden od drugega. Vsak nekaj izpove. Iz vsakega se izteče studenec, ki zalije pod sončnimi žarki Pozitivk svojo rožo, ki zacveti. Mark, tvoje pesmi so polne svetlobe in ognja. So kot žareča lava (sabia ardente – vroči pesek; febbre ardente – visoka vročina; amore ardente – strastna ljubezen; occhi ardenti – žareče oči). Že samo ime je pomensko sestavljeno iz bitov, ki povedo veliko o tvoji poziji. Ta naredi prostor svetal in topel. Metafore so rahle, fantastične strukture kot prehodi srca v pesniško snov. Nuška, da o tvoji poeziji niti ne govorim. Na Pozitivkah si se prikazala kot komet, padel z višine zenita. Vžgala se je iskra, nastal je blisk in ognjeni vulkan Erosa na nastajajočem otoku sredi širnega morja preceja ognjene zublje skozi te. Si kakor velika ljubezen, ki se sama sebe deli na številne ljubeznive roke, ki razdajajo svojo ljubezensko poezijo bralcem, medtem ko ti veter kuštra tvoje lepe dolge lase in ti prinaša navdihe. Ne da bi se vama samo zahvalila, tudi pohvaliti vaju moram. Z vsem srcem. To si zares zaslužita. Vesela sem, da je ta naš pesniški kotiček tako razpoložen s pozitivno energijo, navdihi in nasmehi, ki sprožajo pri bralcih pričakovanja in zadovoljitve. Koliko igre svetlobnih senc se prepleta v občutkih ljudi med mrazom in toplino čustev, v koliko dimenzijah se odpirajo svetli prostori in se pletejo prijateljske vezi. Pesmi se obnašajo animistično, ker v njih nastopata narava in človek. Pesmi tematizirajo odnos med njima, so polne sijaja ognja in sonca. Z njimi duša govori in išče sebe. Hvala, da smo! Prisrčen pozdrav Tatjana
Mark Ardent
Odgovor na komentar: Tatjana
Hvala, Tatjana, za tole interpretacijo :) Se popolnoma strinjam glede Nuške, tudi o tebi mislim enako, pa Platano tule pridružujem, kjer je tudi njeno mesto...Moje ime Ardent, hmmm, kako lepo si tole povedala, res, veš, sem namerno izbral to ime, ravno zaradi njegovega pomena... Naj na kratko povem, kar mislim o nas, to pa je, da ptice enakih barv skupaj letajo, ali pa se vsaj najdejo...kjerkoli... Lepo bodi :) Mark Ardent
platana
Odgovor na komentar: Mark Ardent
Hvala Mark, ker si me vzel v svojo jato. Jaz vajine pesmi (tvoje in Tatjanine) redko komentiram, ker se mi zdi, da jih še ne dosegam. So zame čudovite, vendar malo časa, kolikor ga imam, ni dovolj, da bi vse vpila vase. Zanje je potrebno več časa, treba jih je v samoti prebrati, doživeti... Ampak bom letela z vami, z veseljem.
Mark Ardent
Tebe, Tatjana, berem z velikim veseljem :) Kako vsebinsko bogata moč izražanja, odkrivanje, ko skozi tančico izbranih besed zaznamo najprej oris in nato celotno sliko izraženega bistva. Ne znam ti dovolj dobro, še manj pa strokovno povedat tole, vendar ti rečem, da si SUPER, ne le v tej pesmi, temveč v vsej tvoji poeziji. Hvala, ker SI.:)
Nuška Golobič
Odgovor na komentar: Mark Ardent
Občutim svoje lase, zapletene v robidovju, ki jih ne morem nocoj razvozlati v pesem. Tatjana takole se tudi jaz velikokrat počutim.. Vedno nekaj noro dobrega najdem v teh tvojih pesmih:) Kot je napisal Mark, težko je povedati strokovno, pa povemo vsak kot najbolje zna:) 'Kot poslednji dotik zaljubljene ženske':)... mi ne gre iz glave:) Pozdravček Nuška:) --- Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Prejšnji članek na to temo

Počutja