Tančica
Prosojna je tančica v katero se odevaš, ter besede tvoje in premiki.. Se kažeš trdno, brezkompromisno... "Glej, vendar ne poglej, ne zanima me , kaj vidiš..." mi ponavljaš... Zatorej se…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Prosojna je tančica v katero se odevaš, ter besede tvoje in premiki.. Se kažeš trdno, brezkompromisno... "Glej, vendar ne poglej, ne zanima me , kaj vidiš..." mi ponavljaš... Zatorej se…
Kamorkoli pojdem in se v obliki sence pomešam med tujci, iščoč in spoznavajoč nove izkušnje z druge strani obale... je v resnici nepomembno v primerjavi s prepričanjem, da so le utrinki…
Stoječ na svoji Skali Sveta ta ptica opazuje okrog sebe... Ozira se v širjave višine... v veličastnost modre globine... In čaka...v tem svetu, katerega nihče ne prepozna... In gleda...tja…
Je zaspana danes moja draga... Jo utrudilo je zlatih zvezd žarjenje, na temno modrem nebu... Kako lepo sijala v njeni dlani, je ta, ki je spustila se do nje... Je utrujena to jutro moja…
Dnevi vzeti so besedi, godijo se brez teh besed... Rečeno skrito ni, je jasno - brez tebe ni me iz naslednjih dni... Kaj danes bom, al včeraj, le kaj... ko pa ne vem, kaj bodem včeraj... Je…
Kdor se boji sivine, ta se ima za kaj, ker sivina je pepel ugaslega ognja, ki pa je nekoč gorel... In v tem pepelu so zgoreli vsi, ki ogenj jim je tuj... In že majhen ogenj ustvari kup…
Slekel s sebe sem vsa ogrinjala in snel vse maske, ter odvrgel jih pred tvoje noge... Priklical sem vse sence in ti jih predstavil, preden se izgubijo v svetlobi tvojega obličja... Stal sem…
....... sonce ....... Vsa svetla in žareča, malo rumena, malo rdeča, zmeraj te bom grela, s svojimi žarki te objela. ....... veter ....... Da nežno ti šepetam, nagajivo s teboj se igram,…
Pretekli čas se je preselil v današnji dan. Skozi svoje okno poglej v svet! Dan prihodnji je prepojeni prah s krvjo. Kot zvon obstane deževni hip. Da spral bi zatohel vonj, v kepe stlačen…
Živim v nekem drugem svetu. V njem scenarij pišem jaz. Prevzemam glavno vlogo v filmu, ob sebi rišem vedno drug obraz. Si slikam kraje in dogodke, ki tečejo tako, kot jaz želim. Igralce,…
Razumem, da ne razumeš, ne bereš pesmi, ne zanima te, poet. Čutim, da, ne čutiš, tvoja koža je hladna, moja prevroča, zate.
Dobro je, da včasih se zbudim, rahlo si spočijem dušo, iz objema tvojega zbežim. Sladko je, v naročju tvojem ne trpim, prelepo je v sanjah, drugam si ne želim.
Zaigraj usoda, na svoj morilski inštrument. Daj tisto o odhodu. Tista je lepa. Zaigraj, da bom spoznal, kdaj vse sem zaigral. Ti igraj in jaz bom pel. Tvojo pesem.
Bi se spomnil me, če te srečam v nebesih? Moje veš ime, če me srečaš v nebesih. A zdaj še ni čas za slovo – sploh ne vem, če sodim tja, v nebesa.
Tam ,kjer si ti mene ni in čas bolj počasi gre Vem,da storil sem vse,da zopet dobil bi te Tu pa tam se včasih vidiva in to je tudi vse Le zakaj sem ti sploh povedal,da ljubim te; Čas beži…
Moja dlan tvojo prekrije, žarek ljubezni iz njih posije, daje krila, naju dviguje, duša v višavah zdaj potuje.
Pravijo, da si brez vonja, da si brez okusa, a zame si prava sapa osvežitve, okus samih nebes, ki se pretaka v meni, da pogasi mi žejo.
Sebe sem našla v kamnolomu, ko sem videla vse tiste gmote nepremičnega kamenja, ki se rušijo in dobivajo oblike. V njih sem videla ves svoj razpon. Od majhnih škrl do ogromnih kamnov, ki še…