Njej

Kamorkoli pojdem in se v obliki sence pomešam med tujci, iščoč in spoznavajoč nove izkušnje z druge strani obale... je v resnici nepomembno v primerjavi s prepričanjem, da so le utrinki tisti, kateri se bohotijo po temni modrini, medtem, ko edini sij prihaja od zvezde, katera je tam, ne glede na vse spektakle, delujoče naokrog... Kamorkoli pojdem nisem v resnici nikamor šel brez tebe in sem vedno tam, kjer sem, ko si, ki si in sem tam celo, ko nisem in, ko tebe ni... četudi si vedno tam, kjer sem in sem tam, kjer si... Novo jutro je prebujeno in v osvežilni rosi cvetje zadovoljno dviga pogled v sonce, ki prihaja v vsej svoji lepoti... In vse je v redu... ker prepoznaš nov dan.