Kdor se boji sivine, ta se ima za kaj, ker sivina je pepel ugaslega ognja, ki pa je nekoč gorel... In v tem pepelu so zgoreli vsi, ki ogenj jim je tuj... In že majhen ogenj ustvari kup pepela, ki je to, kar radi rečemo sivina... In sivina je, ko ognji dogorijo... Jaz sem živi ogenj in sivina mi je tuja... in pepel je ta, ki vedno se kopiči pod menoj... Sivina je, ko ognji dogorijo... Morda pepel sem lastnega izgoretja, ne vem... Od tega nič ni res, kak le pepel... Feniks sem, ki iz ognja zubljev dviga se v nebo
#Poezija
Plameni

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Ples senc
