Spokojnost jeseni
Mehko ugreza moj se korak v voljna tla z mahom prekrita, z rjavo odejo iz iglic ovita. Gozdna mehkoba vzdrami milino srca… objemam smreke stoletne, njih krošnje visoke zaprejo moj mi pogled…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Mehko ugreza moj se korak v voljna tla z mahom prekrita, z rjavo odejo iz iglic ovita. Gozdna mehkoba vzdrami milino srca… objemam smreke stoletne, njih krošnje visoke zaprejo moj mi pogled…
Poljublja žarek prvi že zemljo, toplo boža nedra nje bohotna, trave z roso mu nazdravljajo. A meni še ni, da bi odprla oči, le k tebi se nežno privijem, k tebi, ki ti že sonce prebuja moči…
Življenje kakor reka, teče svojo dolgo pot. Spremljajo nas anekdote, spomini srečni vse povsod. V njem je vse preveč poti, le ena tista prava. Ko se zaljubiš vanj, je zame kot splet sanj.…
Sredi zelenega morja se je raztrosil dan, ki vabi na ples darov. Cvetje brsti po svojih sledeh in igre barv mu dajejo popolnost globoke magične svetlobe. Zlog za zlogom je sonce sprejemalo…
Si kot roža , ki ne oveni, kot sonce, ki se smeji, kot sreča, ki te obdaja, z vso svojo ljubeznijo nas opaja.
Roko podaš, ko je hudo, Odženeš tisto kar je slabo, Je dobrota redki zaklad, S srcem ga je potrebno nositi znat. Toplino, ki jo daješ ti, Na svetu občuti malo ljudi, Iskrena ti hvala za vse…
Videla sem izmučenega možakarja, bolj žalostnega človeka brez nasmeha. Nihče ne bi mogel točno vedeti, kaj se mu je v življenju zgodilo. Mogoče je izgubil svojo ženo in je ostal sam. Bil je…
Usedla sem se pod košati kostanj. Svečniki so goreli in se bahavo zibali vsi polni dišečih cvetov in medu. Bila sem vpeta v tkanje tistih belih nitk in majhnih biserov, ki so se svetili…
Vihar življenja tebe je odnesel Na hrib visoki, kje z višine slavne Ne vidiš, ne zaznaš višave prave Te, ki v resnice svet te pelje. Omamljen, od zraka sladkega moči in vlade. Ponosno mimo…
Oprosti mi, ker jočem zaradi tebe, v prihodnosti, ob sebi, vidim le sebe, oprosti mi, ker jočeš zaradi mene, kar nima korenin, ovene, umre. Poglej me v oči, da bom videl kdo me gleda,…
Zanosno: krize je konec, odprite okna, nastavite mreže proti komarjem, podjetno: sperite prah iz grl, da boste peli, prepričljivo: krize je konec, tu je novo življenje,
Ko gledam nazaj, ne vidim naprej in zdi se, kot, da nič ne mine. Ko k zmagi hitim, le poraz doživim, kot neviden magnet, nesrečo privabljam. Še zmeraj sem isti, večno bom tisti, ki ne more…
Pozno v noč je. Na nočni omarici mi gori lučka skupne preteklosti. Košarica svetlobe z zelenim senčnikom upanja. Poševno, svečano. Znamenje nekega srečnega dneva – enega izmed mnogih. V…
Da čutil dih bi demonske bližine, razkril skrivnostni svet in smrt ukanil, kleče pred tronom Luciferja planil sem v brezno greha, sladke bolečine. Kot lačni jastreb kljun v meso zarine, sem…
Edina slast, ki moram ti ustreči, iskanje večno, ki vedriš duha mi, opojna reka, tiho me omami, spet sanjal bom o izgubljeni sreči. Ovlaži usta mi izvir kipeči, studenec bistri med gorami,…
Kot gorski potok, ki čez skale žubori, kot oblak nevihtni, ki s soncem se bori. Kot ocean globoke, posejane z biseri, kakor nebo široke, takšne, tvoje so oči.
Lepa si, iz tvojih toplih oči, življenja ogenj žari. Mehka si, v tvojem iskrenem srcu, se dobrota iskri. Tista si, ki v tvojem objemu začutim, da ljubezen živi.
Visoko je na Gori, tiho, kot v sanjah, samota je v prepadih, minili so napori. V daljavo niča, se spomin umika, zadaj ni Boga, spredaj ni hudiča. Ni dlake v pomenu, gora je brez skal, v…