Zbudi se

Vihar življenja tebe je odnesel Na hrib visoki, kje z višine slavne Ne vidiš, ne zaznaš višave prave Te, ki v resnice svet te pelje. Omamljen, od zraka sladkega moči in vlade. Ponosno mimo mene se sprehajaš. Ljubezen je zradirana ponosom. Nežnost je poteptana ciničnosti kopitom. Dal dušo svojo ti v oklep betonski. Čustva potlačil, zdaj umetno srečen. V obleko vzvišenosti oblečen Pozabljaš, da tukaj nič ne večno. Ko končno se zaveš in zbudiš Iz sanj morilskih, ničevih, lažnivih. Bo časa roka nesla v zgodovino Priložnost, ki ti podari ljubezen večno.