Pomladna
Pravkar pomlad je razcvetela. Mene je vso razvnela ob misli nate. Prikupno zmedena postala, razposajenost sejala, se z okolico spojila in ti vsa predana. Ne veš, prijatelj, ne veš, da…
Besede, ki odpirajo drugačen pogled na svet.
Objave so razvrščene po času objave, od najnovejše. Popravek besedila ne spremeni tega vrstnega reda. Najnovejše vseh rubrik · Arhiv po letih
Pravkar pomlad je razcvetela. Mene je vso razvnela ob misli nate. Prikupno zmedena postala, razposajenost sejala, se z okolico spojila in ti vsa predana. Ne veš, prijatelj, ne veš, da…
Kraljuješ mi v mislih, ti si mi vdih in izdih, nikogar nimam bolj v čislih, naredila si skozi dušo mi prepih. Kot zvončki srebrni, v vetru včasih, drugič kakor slap sladkorja, je tvoj…
Slika bleda, vsa orumenela, barve svoje in obliko je nazaj dobila. Mnogo bolj žari, kot kadarkoli, žge v oči, ko gledajo, ko spijo. Čudovito, srce spet boli, duša spet nori, čudovito,…
Prideš in greš, si in te ni, kot cvet se rodiš, kot cvet se zapreš, oveneš, umreš. Veselje iz bolečine, radost odrekanja, za lastno kri, ki te izda in zataji. Tiho mreš, skoraj sam, od doma…
Vrni se, razpihaj iskre pod pepelom, nežno, tiho pridi, brez besed, naj tišina govori. Pokaži mi kar sem v sanjah videl, vsako noč, vse noči. Ozdravi me, prebudi me, pobožaj mi srce, to sem…
To je sreča, ki se pretaka med nama, je kot zvezda blesteča z neba poslana. To je ljubezen, že od nekdaj je z nama, je skrivnostna kot pesem tolikokrat prebrana.
Evropejec pogledal naokrog, videl nekaj bo dobrot, novo upanje in razbremenitev, v sebi videl ohranitev. Sreča, če Slovenec se zaveda, da ohrani dostojanstvo, svoj pogum, omajani razum, saj…
Kaj naj ti pišem, rečem, ko ne slišiš in ne vidiš več? Ali pa morda? Nihče ne ve! Nasmeh na ustnicah in v očeh, bil je tvoj pogled na svet. Na široko si objel življenje in ljubil ga kakršno…
Oko, tolmun globok zeleni pogled neskončno drag prelepo, da res bilo bi v srcu toliko ljubezni. Besede vse odveč so, ko pogled spregovori ne more žalosti in sreče skriti kriči iz globočin v…
Od kod prišlo si čustvo, da utrujeno srce razvnema? Zakaj prišlo si čustvo, da krila zlomljena hrepene do neba? Čemu prišlo si čustvo, ko srce bilo je mirno in spokojno? Kriči sedaj v…
Za sabo vlečem dolgi šal, barve mladosti prestreljene. Plahutajočo zadeto perutnico vzleta. V loku je zalučan kamen s prgiščem črnega semena vame. V raztrgane štrene sivih odplak se zajeda…
Rad bi o ljubezni sanjal, pa še tega se bojiš. Rad bi v upanju dočakal objem, ki ga v naprej izgubiš. Minljivo vse je si spoznal. Vrnil se ne bo več dan, ko sladko si sanjal s srečo se…
V mračni, vlažni ulici osamljenega mesta, preveva me občutek - kot nekdaj rodna cesta. Kot da želi povedati zgodbo njenega življenja, radosti, veselja, skritega trpljenja. Zidovi, kot…
Zbedi se, ti ki ša spiš! Zbedi se, poledi ven, Kaku veje hladan piš.. Vohaš pomlad kaku prihaja sen? Zbedi se, kur se je narava zbedila. Pridi ven, na travico zeleno.. ki je zajdla, ko nas…
Dvigujejo ponosno bori se v nebo iglice v soncu se bleščijo v rahlem vetru zadrhtijo odsev neba se zlije v morsko dno. Samo oko njih krošnje sem doseči, ko spoje se v neba modrino. Pogled…
Poglej, v plesu stvarstva noč drhti. Ne štej minut, ne ur, ko z mano si. S teboj stopim se nežno v tih šepet. Nocoj s teboj je večnost sna prelet.
Nekako nisem znala pokazati teh občutenj najinega stika, pogledov in dotikov, tega pretakanja energij. Nisem znala, upam, vedno upam. Prišel bo trenutek. Prišel, ko bo v zraku nekaj, kar ne…
Val pomladi mrši lase, igra prepletanj me prebuja – stičišča so mehka. Tistih par trenutkov je večnost v vsemirju, tistih par trenutkov mi vedno pove, da si upam. Tistih par trenutkov…