V mračni, vlažni ulici osamljenega mesta, preveva me občutek - kot nekdaj rodna cesta. Kot da želi povedati zgodbo njenega življenja, radosti, veselja, skritega trpljenja. Zidovi, kot zidovi – zdi se da med njimi ni razlike, a ko stopim skoz ožine njih pestre so odlike. Ponekod so ulice kot pav zaverovane, zopet druge srčne, sladke, z ljubeznijo postlane. Mesto mojih korenin se zdi kot da žari, v meglicah skriva svoj napuh ko zjutraj se budi. Darinka Šajn
#Poezija
Mesto mojih korenin

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Primavera
