#Poezija

Luč v temi

Mirjana Gabrovec1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Prosim te bog, vzemi to bolečino, vzemi to telo, nočem več živeti tako. Na samem robu, na koncu poti, naenkrat pokažeš se mi ti, novo upanje v meni se rodi. Kot angel se mi zdiš, ko tako pred menoj stojiš, občutim tvojo bližino, tvojega srca milino. Vsak dvom v meni se izgubi, ljubezen nova se rodi, do sebe, do tebe, do vseh ljudi, življenje lepše se mi zdi. Nisem sama, zdaj vidim to, naj s teboj delim vse to, kar sama sem prejela, ko konca sem si želela. Tukaj sem zate, če si želiš, mojo ljubezen lahko dobiš. Zaupaj vanjo, naj ti ne bo hudo, ob tebi za vedno ostala bo.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

2

Mirjana Gabrovec
Aljaž! Bom. Srce je široko odprto za vse dobro kar lahko sprejme, a hkrati želi tudi veliko dati. Prijetno je vedeti, da ti je pesem bila všeč. Hvala za tako prijazen komentar, ki sedaj počiva v moji glavi. :) Lep pozdrav!
Aljaž Čuden
Lea Vedno sledi tej luči, nikdar ne zatavaj nazaj v temo in kaj kmalu boš sama še bolj svetila drugim... Postalo bo nalezljivo, če že ni... Prijetna pesem, ki mi počiva v glavi, ki sem jo že večkrat prebral... Ustvarjaj še naprej, razvijaj ta rahel občutek za besedno estetiko v občutek, ki bo močan, kot je močan tvoj duh... Pa lep pozdrav... Aljaž --- You don't know me, you don't know me at all...
Prejšnji članek na to temo

Kompas