Ljubi
Toliko nasilja, toliko laži pomanjkanja, bolezni, skrbi vzpenjaš se, da bil bi kot bog da nadvlada vsa človekova moč. Kdaj ustavil svoj boš korak nasilju pokazal stop znak prenehal druge…
Objave avtorja.
Toliko nasilja, toliko laži pomanjkanja, bolezni, skrbi vzpenjaš se, da bil bi kot bog da nadvlada vsa človekova moč. Kdaj ustavil svoj boš korak nasilju pokazal stop znak prenehal druge…
Prekrila z mesečino je senco dvoma, v žalosti se utapljala, bežala od zloma, s pogledom zavajala mimoidoče, da polna je sreče, čeprav joče. Žejni ljubezni iz srca so pili, ob hladu s…
Vse nebeške sile so kazale znamenje, da se pripravljajo velike spremembe. Nemir se samo stopnjeval, saj takratni način življenja ni bil več sprejemljiv zame. Videla sem ga na nebu, kot…
Dežne kaplje hladijo njen obraz z vsakim korakom izgublja se čas brezciljno jo vodi po poti naprej v sebi počasi ne zaznava več mej. Skrivnostne podobe, svet neznan kliče davno pozabljen…
Senca dvoma in nemir strah, zavist in prepir samota, žalost in skrbi bolečina tebe si lasti. Zdaj že vsega je dovolj želiš predati se ali boj a tudi v tem rešitve ni nekaj v tebi se…
Prišel si v samotni solzi razkrivaš svoje domovanje v tišini vodiš me na potovanje v neskončnost, v drsenje med planeti ob njih pisani prašni delci oddajajo vame svojo melodijo solze…
Ti, prečudovito jutro. Kaj prinašaš temu ljubečemu srcu, njegovemu utripu, ki preko diha zaznava veličino dneva? Pogled ujame lepoto prebujanja sonca, zlitega z rdečico topline pred sijem,…
Prebujen. Kako mogočna beseda, znanilka božanstva v tebi, katerega se zavedaš. Kot bitje občutij, želim doživeti vse kar moram, znotraj sebe. Stvari se rojevajo v meni. Prišlo je iz globin…
Kot bi bil v breznu, pa ne potrebuješ rešitve. Kot bi bil osamljen, pa ne potrebuješ družbe. Kot bi padal, pa ne potrebuješ varnostne mreže. Kot bi se vrtel v orkanu, pa vendar miruješ. Vse…
In prišel je on. Vdihnil svojo bit vame, ne zavedajoč kakšno moč nosi v sebi. Vse v notranjosti mene topi, kot bi nebeško kraljestvo kapljo po kapljo pronicalo v sleherni kotiček moje biti.…
Tukaj, zdaj, kristalno zavedanje sebe, trenutka. Naenkrat se prostor prekril v meglico in zrla sva si iz oči v oči. Še kako je živ, velik, mogočen in rdeč zmaj. Še preden sem se prav…
Ne želim, da mi slediš, da dokažeš, opažena si. Dovolj mi je, da se v nevidnem zaznava moja sled.
S kakšno lahkoto predramiš razburkano morje v navalu vseh čustev, ki udarjajo proti meni. Dvig vreden jemanja diha, brez ustrahovanj, saj ne želim prestopiti mejo v kateri izbrišem svoj…
Nenehno se obremenjuješ s telesom v katerem domuješ režeš dušo, srce krvavi rane neznosne zadajaš si. A šele takrat oseba opazi ko sama v temi se plazi da ni važna barva oči slika sama…
Ostrina zaznav kaže svojo moč, saj s preprostim zaprtjem oči te postavi v drug prostor, čas. Ni trik, ni privid, ni izguba zdravega razuma, saj je vse tako živo kot je življenje v dihu.…
Tukaj, po tej poti, je odzvanjal glas v mislih dekleta, ki je bilo na prvi pogled kot vsako drugo dekle. Peščeni kodri so ji zakrivali pogled, da bi ne izpostavljala kar skriva v sebi.…
Ljubi sin, ko vedel bi kako me žalost vleče na vse strani kako želja ubija duha ti dati kar cel svet ima. Pogleda sin mamo v oči ji obriše solzo, si zaželi njenega naročja, močan objem da…
Ko zmogel razpreti bi krila, v nebo leteti se približati soncu, v dlaneh zvezde imeti se zliti s kapljami, ko kristali zvenijo biti veter v laseh, dotikati se igrivo. Bil sled bi ob tvoji…