#Poezija

Kompas

Tatjana1 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Rojstvo je kompas prvin, ki nosi v sebi svojo usodo. Val, ki diha v gnezdu luči. Ko sunek zadene košček tišine, se sonce skotali med odeje. Oluščeno zlate malte napolni piščal s trobentico, odene jo z oblačilom za svoj dnevni sprehod. Čakam srečne poti, ki jih listajo noge. Bežni domislek trenutka. Dneve, ko dežuje odžeja. Utripanje žil, ko zadrhti v porisani košari sadež. V reki ne prestopam mej. Voda išče v telesu svojo pot. Rob je ozankan z zvezdo, obšivan z lebdenjem sukanca, pripetega na kamnito varnostno ograjo razuma pod kožo. Temu kompasu sem gospodarica. Srce mi je pojasnilo njegov pomen.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

0

Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.

Prejšnji članek na to temo

Počivam v miru