Čustva od mene so odšla, zdravilka jih je prepodila, vse moje srce spraznila, v njemu le ljubezen je pustila. Se me čustvo bolečine ne dotakne, mojemu se srcu raje kar odmakne, se gorje odpelje daleč stran pravi, da ostal mi bo neznan. Sovraštvo hodi kdo ve kod, res nikoli ne prekriža mojo pot, me jeza redkokdaj obišče, zavist drugod si žrtev išče. V mojem srcu studenec je nastal, v njemu vrelec zdravilni bo postal, lepote žar Svetu bo poslal, cel Svet ljubezen bo postal. Ana Nuša
#Poezija
Čustva so odšla
Skupnost Pozitivk
Komentarji
2Sem se nasmejala tvojemu komentarju, prav od srca.
O čustvih bi se dalo pogovarjati kar celo zimo. Res je, ni čisto tako, kot sem napisala. Se pa počutim, kot da to nisem jaz. Včasih me je tega kar malo strah, ker sem pred tem nosila s seboj veliko čustvene prtljage. Ljudje nismo navajeni, da se ne bi sekirali. Me pa sedaj slabe situacije ne povozijo več, kvečjem samo opraskajo.
Zadnja kitica je res cvetlična. Ne vem kje sem jo pobrala (ampak meni to velikokrat uspe). Vsak dan nas čakajo nova presenečenje za vsakim vogalom. Če jih sama ne doživim težko verjamem drugemu.
Lepo te pozdravljam Kanika.
Ana Nuša
Hi ananuša, pesmica za pet, prava v pravem času, zimskem. Čestitam Ti.
Brez čustev se ne da,
saj brez njih živeti enastavno ne gre,
vse skupaj je kratkomalo brez veze,
podobno je koncu sveta,
je za 'crknit'
za umret.
Franci-Kanika
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Obtolči ga nežno
