Jaz pa vedel nisem kdaj, izgubil sem samega sebe in nastal sem le balon ki v njem prav ničesar ni. Dober veter sem ujel, ki me je naokrog nosil, sem plaval in sem taval, dokler nisem čisto zataval. Ujel sem se v pasti, iz katerih prostih ni poti, tam lahko le sebe srečaš, vendar se ne prepoznaš. Ujet v teh pasteh, igralec odrski postaneš, vloge vse sprejemaš in jih odigraš, pa vendar v srcu svojem veš, da na vloge te, nikdar zares ne pristaneš. Drug balon sem srečal, v njem ni nič, sem videl, iskati ogledalo sem začel, da v njem bi, še kaj več videl. Ana Nuša
#Poezija
Balon

Skupnost Pozitivk
Komentarji
0Pod tem člankom še ni objavljenih komentarjev.
Na isto temo
Prejšnji članek na to temo
Megla jesenska
