#Poezija

Megla jesenska

kanika591 min branja
Komentarji
Deli zgodbo

Samo lajanje psov…….megla jesenska, da bi jo kar z nožem rezal…s telesom potiskal tja, v smeri hoda, tja, kamor grem; ulica prazna..vlažna..zanikrna, razsvetljava zavita v odejo megle, sramežljivo kuka na pločnik, name…senco mojo; v nos udarjata smrad…vlaga mesta..kanalov na komaj vidni poti, od daleč prihajajoči glasovi mi delajo družbo, moje telo tava; s pogledom prodiram skozi morje plasti mešajoče..valovanje megle, iščem smer…pravo pot do njene zakladnice..hrama, pot do nje, pijače.

Skupnost Pozitivk

Komentarji

3

dunja
Ljepo pozdravljen Kanika! Ljepo te je ponovno opaziti među nama, iako sa malo drugačijom, maglenom pijesmom i opasnom prijateljicom pijačom. Neka te ljubav i sreća vode i neka one budu, kao što vijerujem da jesu, tvoje dobre poijateljice. Oh ljubavi vladarice srca. Kao magla se penješ stubama svojim, u dušu nam ulivaš snagu života. Sveako dobro od mene, Dunja
kanika59
Odgovor na komentar: dunja
Dekleti: Barbara in Katja, lepo, da ste si vzeli čas in polepšali že tako lepe jesenke trenutke, polne dogajanj in dinamike v smeri sonca. Hvala vama, tudi meni je lepo, če sta ve dve veseli. Dunjo deklica, jaz sem kot svetnik, ki gre gor, vendar se nimam za boga, ha, ha. Brez strahu, hi, hi, nisem odšel 'kje gor', vem, da je tu na zemlji včasih prav lepo, ho, ho. Sanjati te, je lepo, slišati…videti…brati, noro; za vedno bi zaspal, še bolj bi bilo noro, ko te ne bi sanjal. Vsem trem in lepi pozdrav z južne strani Pohorja. Franci-Kanika
katja.
... če se postavim v položaj avtorja pesmi: Pa odidi, Okna so odprta in vrata so odklenjena. Pa vzemi vse, Roke imaš proste, Noge obute in sanje sezute. Pa odleti že. Zdaj imaš krila, Si me pozabila, odrinila. Ne me čakati. Saj sem v njenem objemu, Se naslajam v njemu in nič me ne muči. Daj odidi že. Ne, ne bom jokal, Ne bom si srce trgal in svoje duše slačil. Če želiš, da bo… tako… Ne me čakati in ne vztrajati. Le vzemi se v roke in postavi na noge… pozabi me… Če pa imaš moč… Pridi na pomoč, ampak le takrat… Ko se boš uredila in se v srečo ovila, le tedaj… zbudi me… Zbudi me, Z vročimi rdečimi ustnicami, Z ljubečimi mehkimi, nežnimi rokami. Z močjo ljubezni v srcu, z nasmehom srečnim, žarečim. Z zmago nad sabo in nad prepadom, prosim Te, draga – zame Ženska ostani.
Prejšnji članek na to temo

Iz trgovine...